☕ Kaj se mi dogaja?

Jaz sem v zadnjem letniku srednje šole, ona je kakšnih deset let starejša. Že na začetku mojega šolanja sem bila očarana nad njo, kako lepa, pametna in sposobna je, četudi pri angleščini (njenem predmetu) nisem najboljša, niti ne najslabša, pač zlata sredina, 3 in 4. Imela sem že tudi nekaj fantov, zaljubljenost kot zaljubljenost, ampak odkar sem šla v tretji letnik, ves čas mislim nanjo. Po pravici povedano, misli niso erotične, ampak večkrat fantaziram, kako bi bilo fajn, če bi se še več ukvarjala z menoj, kako bi preživela več časa z njo, bila z njo prijateljica ... čeprav vem, da bi se ta ideja njej zdela kvečjemu čudna. Zdaj, ko sem 4. letnik, me je spreletela groza, ker bom samo še nekaj mesecev v njeni družbi, potem pa ne bom imela več ''pravice'', da pristopim do nje, da bo pač vedno samo moja profesorica, da sem zanjo premlada ...
Prisežem, da še nikoli nisem čutila česa takega, ona se mi preprosto zdi božanska. Niti nisem imela z njo takšnih stikov, da bi lahko rekla, da je posebno prijazna, da se posebej briga zame, tako da ne vem, kako to, da se mi to dogaja. Vsak dan gledam njene slike na facebooku, ampak poguma pa nimam, da bi jo dodala za prijateljico. Ne, samo na daleč jo lahko občudujem in sanjarim po svoje, ko pa bi bilo potrebno stopit naprej, pa zamrznem. Zgrožena sem sama nad sabo in to svoje početje skrivam pred vsemi, ker me je sram. In vse huje je, če z njo nisem v direktnem stiku: ko je bila na bolniškem dopustu sem njen profil (četudi omejen) prečekirala vsaj 3x dnevno.
Zmedena sem in jezna sama nase, ker se grem nekaj takega, ampak ne morem si pomagati, neka sila me vleče, da se ves čas ukvarjam z njo. In ko gledam nekatere bivše dijake, ki so prijatelji na FB z njo, me spreleti, ker vidijo vse njene slike, objave … itd, jaz pa ne. Na forum pišem zato, da to končno dam ven in zato, ker vem, , da mi boste dali kak konstruktiven nasvet. V bistvu mi je že zdaj lažje, ker sem to dala ven in končno povedala, kaj počnem, četudi neznancem. Nočem, da bi to prizadelo mene, ali pa še huje, da bi ona izvedela za to, ker bi gotovo mislila, da sem mentalno bolna, ampak res nočem nič slabega. Preprosto občudujem jo. Lepa se mi zdi. In pametna. Pa neko energijo ima, ki jo ne znam pojasnit, ampak me vleče nanjo in si mislim ''Wow''.
Kaj je to? Prosim, svetujte mi … Gledala sem tudi po tem forumu in sem našla samo nekaj dijakov, ki so do profesorice gojili romantična čustva, ampak jaz jih vsaj zavestno ne. Želim si samo njeno pozornost, da bi se pogovarjala z menoj, da bi bili prijateljici, ampak vem, da je praktično nemogoče. Večkrat sem, recimo, fantazirala, kako grem z njo na kavo ali se pogovarjava v kabinetu. Nič drugega.