❔ Kaj pomeni ´´koline´´

razloži nam, kaj pomeni koline?

Vsi vemo kaj je kol. Za-kol se skriješ. Ali koga za-kolješ, v goltanec mu pošlješ lastnoraočno kol in je zaklan.

Line je množina od lina.

Nadaljuj, iznajditelj.

Zakaj trgatev? Trgamo grozdje, ne gat. Sedaj pa ti brihtnež nadaljuj...............

Ni kaj, bister si.
Trg-atev. Nedvomno je bližje in pravilneje reći bratev bratva.

Trg, trg-atev, trženje. Beseda izvira s časob ko je bil denar zvitek drage kovine ali kaj podobnega. Kupljeno blago si plačal s koncem odtrgane kovine od skupnega zvitka. Verjetno zelo stara beseda. V času blagovne menjave izraz trg, trg-atev, trg-ovati, nima pravega smisla.

Usteržnejša beseda z obiranje grozdja ali sadja nasploh je bratev., čeprav sadje tudi od-trg-amo z veje. Med drugim tudi kost oberemo mesa in ne odtrgamo.

Zanimiva tema, vsaj ni tema kakor pri drugih.

Trgatev se meni zdi čisto ustrezna beseda. V SV Sloveniji ji pa res rečemo bratva.

Seveda pa trgatev ne izvira iz trženja, ampak iz trganja, saj grozd odtrgamo od trte.
Trženje izvira iz besede trg, na trgu se je trgovalo (in ne trgalo) in iz trgovati izhaja trženje.

Trgovanje, trženje, trganje, tržiš, tržem, trgam. am, am, am. Grem trgati. Trgam ti od plače.
Ja prav imaš Micika.

Trg:

Izvor in pomen besede[uredi | uredi kodo]
Slovenska (in sploh južnoslovanska) beseda trg za oznako večjega odprtega prostora je posebnost, v primerjavi z drugimi evropskimi jeziki. Vsi večji jeziki imajo za ta pojem besedo, ki ga na kak način opisuje, na primer stara latinščina (forum pomeni odprtina), romanski jeziki (plaza, place, piazza pomeni prostor), angleščina (square pomeni kvadrat), ruščina in bolgarščina (ploščad' pomeni površina), češčina (náměstí pomeni v mestu). Slovenščina ni izpeljala besede iz že obstoječega imena, temveč jo je ustvarila na novo. Ker spominja na švedski torg, nekateri jezikoslovci povezujejo izvor besede s prvimi stiki Slovanov s keltskimi in germanskimi ljudstvi še iz prazgodovine.[1]. Ta izvor besede bi tudi pojasnil njen nadaljnji razvoj. Stik z drugimi narodi je pomenil izmenjavo dobrin, kar se je seveda odvijalo na primernem odprtem prostoru, trgu, torej je to bilo trgovanje. Veliko pozneje, v srednjem veku, je postala trg tudi vas, ki je trgovala, torej večje naselje, kjer se je prirejal sejem. Tako imamo danes tri pomene za besedo trg: odprt prostor sredi naselja, naselje manjše od mesta in pomembnejše od vasi, tržišče v širšem pomenu.

Oh, ko bi pohlevni in leni jezikoslovci stopili po genske rezultate v kak laboratorij, namesto, da se še vedno klanjajo übermenschu. Zgleda da je tistih 1000 let na tem narodu pustilo kroničen Stockholmski sindrom.

Kdo je koga ugrabil?

strinjati. pravkar sem iskala izvor besed po Slovenskem etimološkem slovarju, avtorja gospoda dr. Snoja. Ja ni ene besede slovenske. Prav svse smo nekje med potjo iz zakavkazja ali celo iz Kamčatke pokupili in posvojili. Ni da ni. Z vseh vetrov so besede. Tudi Švedom se nismo izognili. Zoprn je tale Slovenski narod, ko je pokradel celo evropo.. Sekret smo vzeli Angležem, kot slišim toerg tam v Skandinaviji, čorba od Tuaregov.
Moram priznati, naši predniki niso bili od muh.

NB, pa kaj je s tabo zadnje čase?
Osnovna trditev v mojem linku je ta:
Slovenščina ni izpeljala besede iz že obstoječega imena, temveč jo je ustvarila na novo.

besedo trg, trženje, trgati trgovati. Utis o slovenskih besedah sem dobila ob preberanju Dr. Snoja.
Nekoč sem brala knjigo Galske vojne od avtorja Gaius Julius Caesar-ja. On je dal ime Angliji. Spraševala sem se od kje tale čudno ime Anglija in posledično, prebivalci Angli.