☕ Kaj pa to??

Kopirano od fejstbukovih

"Država danes brez sramu zahteva, da se ljudje odpovedujejo pravicam v imenu ciljev, ki jih sama določa. Govori o podnebni krizi, a hkrati gradi energetsko požrešno digitalno infrastrukturo, ki deluje neprekinjeno, se širi eksponentno in ustvarja ogljični odtis, primerljiv z največjimi industrijami. O tem se ne govori. To ni del zakonov, to ni del kampanj, to ni del moralnih pridig. Digitalni ogljični odtis je preprosto izbrisan iz razprave, ker ni priročen. Ker služi oblasti.

Po eni strani se ljudi vzgaja, da so problem. Da preveč porabijo, preveč potujejo, preveč dihajo. Po drugi strani pa se jim vsiljujejo digitalni sistemi, ki porabljajo ogromne količine energije, redkih kovin in infrastrukture, ki jo je treba stalno nadgrajevati, hladiti in varovati. In vse to v imenu učinkovitosti. Učinkovitosti koga? Ne posameznika. Učinkovitosti nadzora.

Zdravstvo je že dokaz, da država nima več težav s tiho prisilo. Nihče ti ne odvzame pravice do zdravnika, a brez digitalnega sistema si postavljen na stranski tir. Brez aplikacij, portalov in digitalnih identitet si počasen, nezaželen, neviden. To ni naključje. To je model. In ta model se zdaj širi na celotno družbo. Evropska digitalna denarnica ni tehnološka novost, je logičen naslednji korak v sistemu, kjer država odloča, kako boš obstajal v digitalnem prostoru – in s tem v resničnem življenju.

Najbolj cinično je, da se vse to dogaja pod zastavo demokracije. Govorijo o pravicah, medtem ko jih tehnično pogojujejo. Govorijo o svobodi, medtem ko jo pretvarjajo v dostop, ki ga lahko kadarkoli omejijo. Govorijo o zaupanju, medtem ko gradijo sistem, ki temelji na stalnem preverjanju, beleženju in nadzoru. To ni zaščita državljanov. To je zaščita sistema pred državljani.

In tukaj je točka, ki bi morala ljudi resno pretresti: ko je identiteta digitalna, ko je dostop do storitev digitalen, ko so finance, zdravstvo, mobilnost in administracija vezani na en sam sistem, potem država ne potrebuje več zakonov za omejevanje svobode. Dovolj je tehnična sprememba. Posodobitev. Algoritem. Napaka. In posameznik je izključen, brez drame in brez vprašanj.

To ni prihodnost, v katero drsimo po nesreči. To je prihodnost, ki se zavestno gradi. Korak za korakom. Pod pretvezo nujnosti. Pod pretvezo napredka. Pod pretvezo skrbi. In medtem ko se ljudem govori, naj zaupajo, naj ne bodo skeptični, naj ne širijo dvomov, se v ozadju postavlja sistem, kjer dvom sam po sebi postane problem.

Zato ni več dovolj reči, da gre zgolj za digitalizacijo. Gre za resen, političen projekt preoblikovanja družbe, kjer država ne nastopa več kot servis ljudi, ampak kot upravljavec sistema, v katerega se morajo ljudje vključiti, če želijo normalno živeti. In če tega ne prepoznamo zdaj, ko se še prodaja kot izbira, bomo čez nekaj let ugotovili, da izbire ni več. Takrat ne bo šlo več za vprašanje tehnologije, ampak za vprašanje, zakaj smo svobodo predali tako tiho."