Avtor: praznik?
o kakšnem prazniku ti to?dan upora proti okupatorju??!!!!!!
0
ma kakšen upor, to so komunisti vse priredili po svoje...edini domoljubi so bili domobranci in bela garda
0
Avtor: praznik?
ma kakšen upor, to so komunisti vse priredili po svoje...edini domoljubi so bili domobranci in bela gardaki so domoljubno prisegli hitlerju...
0
-sr-mini.jpg){kind=avatar}
Hja, osvobodilne fronte ne gre pogojevati samo s KP
Ustanovitev[uredi | uredi kodo]
26. aprila 1941 so se v vili književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini sestale skupine, ki so že pred okupacijo sodelovale v Društvu prijateljev Sovjetske zveze. KPS so predstavljali Boris Kidrič, Aleš Bebler in Boris Ziherl, krščanske socialiste Tone Fajfar, sokole Josip Rus, kulturne delavce pa Josip Vidmar, Franc Šturm in Ferdo Kozak. Ta sestanek je sklicala KPS[1], udeležence pa so o njem obvestili tik pred zdajci[2].
Kaj so na sestanku govorili ni povsem jasno, saj dokumenti s tega sestanka ne obstajajo[3], izjave posameznih udeležencev pa si nasprotujejo (nekateri pravijo, da so se dogovorili o pripravah na oborožen odpor proti imperializmu[4], nekateri pa trdijo, da se o tem niso pogovarjali[5]) . Na začetku se je organizacija zaradi politike Kominterne imenovala Protiimperialistična fronta (kratica PIF). V spomin na ta dogodek je 27. aprila (napačen datum) praznik Dan upora proti okupatorju (prej Dan OF). Zares se je PIF preimenovala v Osvobodilno fronto šele ob napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo junija 1941.[6][7] V natančnejših zapisih se kasneje pojavlja tudi ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda (kratica OF SN).
Vsega skupaj je OF sestavljalo več kot 15 skupin; med drugim:
Komunistična partija Slovenije (ustanovna skupina),
Krščanski socialisti (ustanovna skupina),
Narodni demokrati - Sokoli (ustanovna skupina),
Kulturniška skupina (ustanovna skupina),
Društvo kmečkih fantov in deklet,
Stara pravda (kasneje izključena),
"Ministrska skupina" (ministri starojugoslovanske vlade),
"Čoševa skupina" (študenti ljubljanske univerze),
Zveza inženirjev,
Zveza slovenske mladine,
Jugoslovanska ženska zveza (kasneje izključena),
Antifašistična fronta žensk Slovenije (pridružena po vojni),
Ljudska mladina Slovenije (pridružena po vojni),
Enotni sindikati (pridruženi po vojni).
Poleg tega je bilo v OF tudi več poluradnih skupin, ki so predstavljale organizacije in združenja in so OF pomagale znotraj okvira svojega siceršnjega delovanja (prevozniki). Vstopanje novih skupin v OF je bilo prepovedano septembra 1944.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Osvobodilna_fronta http://sl.wikipedia.org/wiki/Osvobodilna_fronta
Ustanovitev[uredi | uredi kodo]
26. aprila 1941 so se v vili književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini sestale skupine, ki so že pred okupacijo sodelovale v Društvu prijateljev Sovjetske zveze. KPS so predstavljali Boris Kidrič, Aleš Bebler in Boris Ziherl, krščanske socialiste Tone Fajfar, sokole Josip Rus, kulturne delavce pa Josip Vidmar, Franc Šturm in Ferdo Kozak. Ta sestanek je sklicala KPS[1], udeležence pa so o njem obvestili tik pred zdajci[2].
Kaj so na sestanku govorili ni povsem jasno, saj dokumenti s tega sestanka ne obstajajo[3], izjave posameznih udeležencev pa si nasprotujejo (nekateri pravijo, da so se dogovorili o pripravah na oborožen odpor proti imperializmu[4], nekateri pa trdijo, da se o tem niso pogovarjali[5]) . Na začetku se je organizacija zaradi politike Kominterne imenovala Protiimperialistična fronta (kratica PIF). V spomin na ta dogodek je 27. aprila (napačen datum) praznik Dan upora proti okupatorju (prej Dan OF). Zares se je PIF preimenovala v Osvobodilno fronto šele ob napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo junija 1941.[6][7] V natančnejših zapisih se kasneje pojavlja tudi ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda (kratica OF SN).
Vsega skupaj je OF sestavljalo več kot 15 skupin; med drugim:
Komunistična partija Slovenije (ustanovna skupina),
Krščanski socialisti (ustanovna skupina),
Narodni demokrati - Sokoli (ustanovna skupina),
Kulturniška skupina (ustanovna skupina),
Društvo kmečkih fantov in deklet,
Stara pravda (kasneje izključena),
"Ministrska skupina" (ministri starojugoslovanske vlade),
"Čoševa skupina" (študenti ljubljanske univerze),
Zveza inženirjev,
Zveza slovenske mladine,
Jugoslovanska ženska zveza (kasneje izključena),
Antifašistična fronta žensk Slovenije (pridružena po vojni),
Ljudska mladina Slovenije (pridružena po vojni),
Enotni sindikati (pridruženi po vojni).
Poleg tega je bilo v OF tudi več poluradnih skupin, ki so predstavljale organizacije in združenja in so OF pomagale znotraj okvira svojega siceršnjega delovanja (prevozniki). Vstopanje novih skupin v OF je bilo prepovedano septembra 1944.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Osvobodilna_fronta http://sl.wikipedia.org/wiki/Osvobodilna_fronta
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
27.04.2015 ob 9:44