😭 Je kdo izgubil ljubljeno osebo zaradi samomora?

vsakdo gre samo do svojega konca ... blesavo je šteti mrtve - ti so na pokopališču za vedno 😆
bizarno pa je mrtve poveličevati v prisotnosti živih, ki naj bi nam kaj pomenili 😛

Jaz ti svetujem, da NE narediš samomora. Zaradi sebe (verjamem v življenje po smrti) in tudi zaradi ljudi, ki ti kaj pomenijo in ti njim pomeniš..., mogoče več, kot si misliš.
Težave, s katerimi se srečuješ pa vzemi kot vzpodbudo za duhovno rast.
Drži se! Pošiljam ti en velik blagoslov!

Prvo, da ti odgovorim. Poznam zgodbo moža, ki je naredil samomor in za sabo pustil majhnega otroka in ženo. Bolečina teh dveh je bila neizmerna, ženi še danes ni jasno zakaj, kako. Drug primer je na smrt bolan starejši. Njegova žena je bila deležna odklonilne reakcije v okolju, je bilo kar težko. Pa primer mladostnika, njegova mama se še danes ni pobrala. Človek ima marsikatere pravice, a to, da zafrkne in prizadene ljudi, ki so od njega odvisni ali navezani, po mojem ne.
Konkretno pa ti pravim, vedno se najde rešitev, res, verjemi. Ne boj se sprememb, naredi jih! Ševedno bolje, da se izseliš v Čile ali greš skrbet za indijske sirote, kot da storiš konec.

Pravijo, da samomorilec ravno zato ne more uživati nebeškega vesela (ali kakorkoli že imenujete srečo v posmrtnem življenju), ker vidi in občuti grozote, ki jih je prizadejal tistim, ki so ga imeli radi.

tkole pa cerkev manipulira z verniki. nimajo oni pojma o posmrtnem življenju. naj raje popravijo v svojih pedofilskih vrstah kot pa da pametujejo vernikom!

Sicer tega, kar sem napisala, ne govori le Cerkev, ampak te vseeno popravim. Cerkev ljudi svari in jih osvešča, ne pa manipulira z njimi. Vse, kar nekdo reče, kar tebi ne paše, še ni manipulacija 🙂 🙂 🙂

poznam primer, takšna oseba ponavadi shujša, nima volje do življenja , opusti svoje hobije, obveznosti itd.. in pa tudi noče priznat ostalim ljudem,
da ima težave, jim tone pokaže in "igra" med ljudmi, saj se noče prikazat šibkega

ljudem, ki naredijo samomor vsekakor NE MOREŠ zamerit, saj so bili zelo obupani preden so to storili in verjetno ne več v stiku z realnim svetom,
na nek način jih razumem saj imam kar težko življenje 10 let depresije, nekaj časa tudi občutek odtujenosti in v svojem življenju oz. nezavedanje
realnega sveta
ampakmoraš vedet da, čas veliko pozdravi, četudi sem bil na tleh in obupal, sem pač vse opustil, cel življenski stil, obveznosti, ampak vseeno sem
si dal čas in pa vedet da ne bo vedno tako, čeprav se v tistem času ne zavedaš, da ubistvu so možne spremembe

je pa tako, da z samomorom PRIZADANEŠ TUDI SVOJCE IN PRIJATELJE, čeprav vedite da oseba ki naredi samomor je tako hudo v težavah, da
ne zmore več in se tudi tega ne zaveda

najtežje je ljudem, ki nimajo pravih ljudi okoli sebe oz. podpore ali pa so vsi zaposleni z svojimi stvarmi in ne pomagajo človeku


jaz sicer verjamem v reinkarnacijo, malo me je tudi strah da bi bilo posmrtno življenje muka, se pravi da si nemočen in v kakšni črnini


s tem se strinjam da raje kot samomor, da odideš nekam drugam, pa četudi pustiš vse, vedi da čas pozdravi

Res upam, da ni posmrtnega življenja. Eno življenje je vrh glave dovolj.

ena, prebral sem da razmišljaš o samomoru


ti opišem svojo situacijo:


živel sem v stiku z ljudmi, ki so imeli vsak svojo odvisnost, s katero so me obremenjevali. jaz sem počasi tonel,
se zatekal k svojim odvisnostim, živel brez cilja, brez samostojnosti ampak samo prenašal te ljudi z odvisnostmi, ki
imajo zelo velik negativen vpliv nate, pa se dobro tega ne zavedaš

na začetku opustil družabno življenje, opustil hobije, opustil obveznosti, delo, šolanje
nato zapustil vse prijatelje, kraj, živel osamljeno življenje, več ali manj doma, jokal dnevno, panika, se skrival

najbolje je da pustiš vse stvari, ki jih nisi sposoben opravit in se posvetiš sebi, nato sem svojim bližnjim povedal, se zbližal
in so mi s tem tudi pomagali, nato sem se sproščal, počival, odmislil vse stvari, se zamotil itd.. pomagajo tudi sprehodi, oz.
počneš kar te veseli, čeprav najbolj pomaga družabno življenje

in ko si na dnu, si mislš bolje kot samomor, pustiš vse v 3 dni in naj čas pozdravi vse, naj minejo dnevi, naj malo premislim
vse skupaj, lahko tudi odideš drugam, začneš na novo ali pa od začetka, se posvetiš miru, tišini

moraš se posvetit sebi in samo sebi

in potem se zaveš, da je situacija samo začasna, da bo vse počutje, vsa panika, itd.. minila
da človek tudi pozabi slabe stvari, se posveti drugim

in greš po malih korakih, dan za dnem in začneš cenit male stvari in sčasoma problemi, ki so bili včasih veliki
sedaj sploh niso več tako veliki problemi.


postavit si moraš cilje, želje kar te veseli, se posvetit kakšnem hobiju, verjet, da se ti bo nekaj super zgodilo

glede družbe pa se izogibat slabih ljudi, se družit z ljudmi, ki ne opravljajo, so pozitivni dobrosrčni, samostojni ljudmi, ki
te veseli pogovor z njimi, nasploh takšni ljudje govorijo o izboljšanju, dobronamernih stvareh in se znajo nasmejat

živim tako, da poslušam svojo intuicijo, počutje, kaj mi telo sporoča.. tako se izogneš veliko težavam in živiš bolj kvalitetno
veliko mi pomeni koncentracija in zbranost, pijem zeleni čaj in dnevno veliko berem oz. se osredotočam

življenje si v bistvu sami krojimo in ga hkrati ustvarjamo, paziti moramo kaj mislimo, dobri moramo biti do drugih, jim privoščit
in privoščit sebi, se znat razvajat ko smo pod stresom, si znat vzeti čas zase, se posvetit sebi




lp