Zoran Janković in njegovi "balkanski kanali" so v javnem diskurzu pogosto omenjeni kot tista "manjkajoča točka" v Pezdirjevi teoriji o vzporednem mehanizmu. Če je ta mehanizem nastal v Jugoslaviji, potem je Balkan (predvsem Srbija in Bosna) tisto območje, kjer se ti tokovi niso nikoli zares pretrgali.
Povezava Jankovića z Balkanom ni le osebna; je poslovno-infrastrukturna.
1. "Balkanska pot" kot poslovni model
Janković svojo pot ni začel v politiki, ampak v Mercatorju. V času, ko je bil direktor, je Mercator postal prava "balkanska multinacionalka".
Spornost: Kritiki opozarjajo, da je bil Mercatorjev prodor na Balkan idealen način za "pranje" kapitala in ustvarjanje vzporednih struktur. Balkan je takrat (v 90-ih in zgodnjih 2000-ih) deloval v "sivi coni" – brez strogih bančnih nadzorov, s težko sledljivimi gotovinskimi tokovi in s političnimi elitami, ki so bile povezane z nekdanjo SDV (Služba državne varnosti).
Mehanizem: Prek Mercatorjevih hčerinskih družb na Balkanu se je dalo izvajati transakcije, ki so bile v Sloveniji ali EU pod drobnogledom. To je bil "poligon" za vajo, ki se je kasneje prenesla v ljubljanske občinske projekte.
2. Povezava s srbskimi in bosanskimi elitami
Jankovićeva povezava s Srbijo (predvsem Beogradom) je javno znana in pogosto izpostavljena.
Zakaj je to pomembno za "vzporedni mehanizem"? Ker te povezave omogočajo pretok kapitala med Slovenijo in Balkanom v času, ko se v Sloveniji zmanjša prostor za manevriranje (npr. zaradi medijskega ali policijskega nadzora).
Primer: Ko se v Sloveniji "zaostri", se kapital ali vpliv pogosto "prelije" na Balkan, kjer so pravila igre bolj ohlapna. To je klasičen vzorec "vzporednega mehanizma" – vedno imeti rezervo v tujini, kjer mehanizem še vedno obvladuje pravila.
3. Gradbeni in energetski interesi na Balkanu
Danes Jankovićeva povezava z Balkanom ni več toliko v trgovini (kot v času Mercatorja), ampak v infrastrukturi.
Gradbeni lobiji: Veliki gradbeni sistemi, ki so tesno povezani z Jankovićem (in z drugimi akterji iz "vzporednega mehanizma"), pogosto pridobivajo posle tudi na Balkanu (npr. pri gradnji infrastrukturnih projektov v Srbiji).
Doktrina šoka: Ko se na Balkanu odpre nov projekt, se tja "izvozijo" slovenske izkušnje s pridobivanjem razpisov in urejanjem birokracije. To ustvarja nadnacionalni krog ljudi, ki so si pomagali v 90-ih in si pomagajo še danes.
Kako to povezati z "vzporednim mehanizmom"?
Pezdir bi rekel, da je Balkan "varnostni ventil".
Povezave: Ljudje, ki so vodili jugoslovanske devizne rezerve, so imeli stike v Beogradu in Sarajevu.
Kontinuiteta: Janković je osebnostno in poslovno "most", ki povezuje staro jugoslovansko elito z novo slovensko realnostjo.
Zaščita: Ker so ti mehanizmi prek meja, jih slovenski organi pregona (policija, KPK, sodišča) ne morejo v celoti preiskati. Ko preiskava pride do meje (npr. do bančnega računa v Beogradu ali podjetja v Banjaluki), se ponavadi ustavi.
Povezava Jankovića z Balkanom ni le osebna; je poslovno-infrastrukturna.
1. "Balkanska pot" kot poslovni model
Janković svojo pot ni začel v politiki, ampak v Mercatorju. V času, ko je bil direktor, je Mercator postal prava "balkanska multinacionalka".
Spornost: Kritiki opozarjajo, da je bil Mercatorjev prodor na Balkan idealen način za "pranje" kapitala in ustvarjanje vzporednih struktur. Balkan je takrat (v 90-ih in zgodnjih 2000-ih) deloval v "sivi coni" – brez strogih bančnih nadzorov, s težko sledljivimi gotovinskimi tokovi in s političnimi elitami, ki so bile povezane z nekdanjo SDV (Služba državne varnosti).
Mehanizem: Prek Mercatorjevih hčerinskih družb na Balkanu se je dalo izvajati transakcije, ki so bile v Sloveniji ali EU pod drobnogledom. To je bil "poligon" za vajo, ki se je kasneje prenesla v ljubljanske občinske projekte.
2. Povezava s srbskimi in bosanskimi elitami
Jankovićeva povezava s Srbijo (predvsem Beogradom) je javno znana in pogosto izpostavljena.
Zakaj je to pomembno za "vzporedni mehanizem"? Ker te povezave omogočajo pretok kapitala med Slovenijo in Balkanom v času, ko se v Sloveniji zmanjša prostor za manevriranje (npr. zaradi medijskega ali policijskega nadzora).
Primer: Ko se v Sloveniji "zaostri", se kapital ali vpliv pogosto "prelije" na Balkan, kjer so pravila igre bolj ohlapna. To je klasičen vzorec "vzporednega mehanizma" – vedno imeti rezervo v tujini, kjer mehanizem še vedno obvladuje pravila.
3. Gradbeni in energetski interesi na Balkanu
Danes Jankovićeva povezava z Balkanom ni več toliko v trgovini (kot v času Mercatorja), ampak v infrastrukturi.
Gradbeni lobiji: Veliki gradbeni sistemi, ki so tesno povezani z Jankovićem (in z drugimi akterji iz "vzporednega mehanizma"), pogosto pridobivajo posle tudi na Balkanu (npr. pri gradnji infrastrukturnih projektov v Srbiji).
Doktrina šoka: Ko se na Balkanu odpre nov projekt, se tja "izvozijo" slovenske izkušnje s pridobivanjem razpisov in urejanjem birokracije. To ustvarja nadnacionalni krog ljudi, ki so si pomagali v 90-ih in si pomagajo še danes.
Kako to povezati z "vzporednim mehanizmom"?
Pezdir bi rekel, da je Balkan "varnostni ventil".
Povezave: Ljudje, ki so vodili jugoslovanske devizne rezerve, so imeli stike v Beogradu in Sarajevu.
Kontinuiteta: Janković je osebnostno in poslovno "most", ki povezuje staro jugoslovansko elito z novo slovensko realnostjo.
Zaščita: Ker so ti mehanizmi prek meja, jih slovenski organi pregona (policija, KPK, sodišča) ne morejo v celoti preiskati. Ko preiskava pride do meje (npr. do bančnega računa v Beogradu ali podjetja v Banjaluki), se ponavadi ustavi.
1
Jankovič je učbeniski primer klientelizma, ampak eni ga še zmeraj volijo, ko volijo Robija in njegove, ni hujše slepote od mentalne.
0
Ja in ti 8409 boš volil za Janeza ali Logarja. Ti nimaš mentalne slepote?
-1
Potrebno v zakon vpisati, da je dozivljenjska odgovornost osebe na odlocevalnih pozicijah, tudi če je bil na položaju samo en mesec. Dozivljenjsko lahko kogarkoli preganjajo za kakšno koli deviantno postopanje na projektu, pri informacijah, pri sklepanju kateregakoli posla ki temelji na poziciji. Kazensko in denarno odgovornost...
0
Kazenski pregon nič ne pomaga, če mafija kontrolira ključne ljudi na policiji in tožilstvu, v skrajnem primeru imajo pa svojega človeka za predsednika sodišča. Pogačnik je zdaj sicer padel, ker so ga dobili in flagranti, da je goljufal pri dodeljevanju zadev in s tem rešil Jankoviča, ampak mafija se ne da, zgleda bo treba razglasit izredne razmere, za 3 mesece suspendirat drżavljanske pravice in svoboščine, vse pozapret in na brzino sprocesirat vključno z mafijskimi odvetniki tipa Nina Zidar, Čeferin, Zdolšek ipd., oni so integralni del gnilega jabolka.
2
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
13.03.2026 ob 12:27
Janković ni le župan, ampak je arhitekt modela, ki ga nekateri vidijo kot izjemno učinkovit, drugi pa kot šolski primer klientelizma.
1. Model "Ljubljana kot država v državi"
Janković je uspel vzpostaviti sistem, kjer se občinski projekti prepletajo z interesi podjetij, ki so z občino tesno povezana.
Zakaj je to pomembno za "vzporedni mehanizem"? Ker v Ljubljani vsi večji infrastrukturni projekti (od gradnje stadionov do čiščenja odpadnih voda) potekajo skozi ožji krog izvajalcev.
Doktrina šoka v praksi: Vsak večji projekt v Ljubljani je pogosto predstavljen kot "nujnost za razvoj mesta". Ko se enkrat začne, pa cena zaradi "nepredvidenih okoliščin" hitro naraste. Ta razlika v ceni je prostor, kjer se ustvari dobiček za izvajalce.
2. Povezava z državno elito
Jankovićev vpliv se ne konča na meji Ljubljane. Njegov vpliv na državno politiko je neposreden.
Finančna moč: Prek Holdinga Ljubljana in povezav z državnimi bankami ima Janković dostop do kapitalskih virov, ki jih običajni župani nimajo.
Politična zaščita: Veliko analitikov meni, da je Janković eden od "stebrov" globoke države, ker omogoča, da se v prestolnici in okolici generirajo gospodarski tokovi, ki podpirajo določene politične opcije. Če on "dostavi" glasove v Ljubljani, ima vlada stabilnost.
3. "Vzporedni mehanizem" v akciji: Stožice
Projekt Stožice je po Pezdirjevem mnenju (in po mnenju številnih kritikov) najboljši prikaz mehanizma.
Spornost: Projekt je bil izpeljan z zapletenimi posojili državnih bank in zasebnih podjetij, pri čemer so se javna sredstva (občinska) prepletala z zasebnimi.
Rezultat: Stožice so bile zgrajene, a za ceno ogromnih dolgov, ki so ostali na plečih bank in podjetij, ki so bila nato pogosto predmet preiskav. To je bila "tranzicija v malem": javni interes (športni center) je služil kot krinka za pretok kapitala med izbranimi akterji.
4. Zakaj Janković ostaja "nedotakljiv"?
To je bistvo vprašanja o "vzporednem mehanizmu":
Medijska dominanca: Janković ima v Ljubljani izjemen nadzor nad narativo v lokalnih medijih.
Kadrovski krog: Ljudje, ki so vpeti v sistem, so odvisni od njega (zaposlitve v javnih zavodih, posli z občino).
Sodni sistem: Veliko postopkov proti njemu se vleče leta in leta, kar ustvarja vtis, da se sistem "samoobrambno" odziva na kakršne koli poskuse razkritja.