☕ Izobrazevanje v Kanadi

Tipi sol

Tako v ZDA kot v Kanadi se solanje financira v veliki meri iz davkov na nepremicnine, zato je zlasti v ZDA kakovost sole odvisna od premoznosti naselja, kjer otrok zivi. Vsaka obcina pobira svoje davke na nepremicnine. Tudi milijonska mesta so le ena obcina. Razlike v kakovosti sol glede na naselje so v ZDA ogromne, v Kandai zelo majhne.

V Kanadi obstojajo

Public schools (drzavne sole, ki so dolzne sprejeti vse otroke). Te se delijo na nondenominational (ne glede na vero ) in na katoliske. Te sole se financirajo iz davka na nepremicnino in ce sta v tvvoji obcini oba tipa sol, pri davkih napises, koliko procentov namenjas kateremu tipu .
Charter Schools – to so pol private sole z dokaj nizko solnino in se lahko specializirajo le na en tip otrok – vzamejo ali le zelo bistre otroke ali recimo otroke ene religije, ali otroke, ki jih zanima doloceno podrocje, ipd. Ucenci in dijaki nosjo uniforme. Tu so vsi student ( se ne locijo na ucence in dijake, prav tako so od vrtca do 12. Razreda vsi ucitelji ucitelji. Profesorji so sele na univerzitetnem nivoju.)
Privatne sole so dnevne in boarding schools (z internatom) Ceprav davkoplacevalci sofinancirajo te sole, so zelo drage, lahko tudi krepko cez 20 000 dolarjev na solsko leto. Ucenci so v uniformah.

Obstojajo sole z lazjim programom, z nizjim razmerjem med ucitelji in ucenci – to so v glavnem Charter Schools. V glavnem so pa vsi otroci v Public Schools, tudi bolni in developmentally challenged – pocasni. Taki dobijo svojega Teacher Assistant (pogosto s srednjo solo , nekateri s krajsim tecajem).

V okviru Public School obstojajo tudi Immersion Schools. V teh solah pouk poteka v dveh jezikih. Ce je sola French Immersion poteka v anglescini in Francoscini. Obstojajo tudi ukrajinske in kitajske Immersion Schools. Ta program se zacne lahko v mali soli ali pa sele v 7. Razredu. Otrok v the solah je zelo malo.

Vse kar je osnovnega je poceni, vsa nadgradnja je zelo draga. Enako je s solami. V Kanadi je solanje zastonj. Knjige si otroci izposodijo v soli, sola jim da veliko materiala, svincnike, ipd. Zato starsi ne kupujejo solskih knig. Pisejo v glavnem le s svincniki. Celo slick so na stenah, ce nimas svojega. V nizjih razredih jih ucijo, da je treba vse deliti, zato ce kdo prinese v solo barvice, si jih delijo vsi. Placa se avtobusni prevoz (okoli 15 dol. na mesec), a je zelo poceni in kaksen solski izlet. Izletov konec solskega leta nimajo, razen v 12. Razredu.

ZDA in Kanada imata podoben system, K – 12.

K = Kindergarten = mala sola Vstopijo stari 4,5 do 5 let. Po 3 ure na dan.
Grade 1 – Grade 6 = Elementary School (Po amerisko se rece First Grade, po kanadsko Grade One). Vstopijo stari 5,5 do 6 let.
Grade 7 – 9 Junior High
Grade 10 – 11 High School

ZDA

K = Kindergarten
Elementary School – 1 – 4 ali 5
Middles School 6 – 8 ali 7 – 8
High School 9 – 12

Iz enega nivoja se pride do naslednjega avtomaticno, brez preizkusov znanja.
Pouk poteka od 9 – 15:30 ali pol ure prej, da uskladijo avtobusne prevoze.

Naslednje velja za Kanado

Na nizjem nivoju se ucijo branje, pisanje, osnove matematike, druzbo (Social Sciences) in naravo Science. Do 6. Razreda se ucijo en tuj jezk, ponavadi francoscino, ki je uradni kanadski jezik, vendar tja do 4. Rareda ne znajo dosti vec, kot da se predstavijo. Pri Language Arts (anglescina) berejo in pisejo. V 1. Razredu napisejo po 6 besed na dan. Kurzivo, pisano pisavo se ucijo v 3. Razredu, a obicajno vidis se 14-letnike, da tiskajo, pogosto se kasneje. Poudarek je na razumevanju teksta. Slovnice se ucijo zelo malo, zato je ne obvladajo. V vseh 12 letih se ne ucijo niti o domacih pisateljih in pesnikih, kaj sele o zgodovini literature. Pri matematiki imajo se v 4. Razredu (ne vsi) s sestevanjem in odstevanjem, hkrati jih pa ucijo osnove verjetnostnega racuna, ki ga nihce ne dojame, ker se osnov ne obvladaj. Cez matematiko je dosti riozb od starsev, da prevec znizujejo zahteve. Starsi so cello imeli proteste, ko so nazadnje znizali nivo znanja iz matematike.

Ustno jih nikoli ne sprasujejo, ker je “prezahtevno”. Imajo pa “Show & Tell”, ko otrok prinese kaksno stvar v solo, npr. igraco ali kaj drugega, jo predstavi in pove mekaj malega o tej stvari, lahko tudi o osebnem dogodku.

Na Junior high nivoju imajo se vedano druzbo (Social) in znanost (science). Pri matematiki recimo v 8. Razredu se vedno ponavljajo ulomke, naucijo se pa tudi PItagorov izrek. Pri science recimo v 7. Razredu po 2 dijaka merita pri kaksnem naklonu se bo kup peska zacel posipati. Za domaco nalogo mora potem vsak napisati vsaj 3 stavke, kaj so poceli in rezultat (naklon kota). Pri Language Arts (anglescini se ucijo pisati kratke spise, v 9. Razredu se celo leto ucijo pisati odstavek in poleg tega preberejo po eno crtico, par pesmi (haiku oblika ponavadi, ki jo morajo tudi sami spesniti) in 1 ali 2 knjigi. Nimajo zgodovine, zemljepisa… Imajo pa v okviru Social v 9. Razredu zemljepis o 2 drzavah: Japonski in Braziliji. Domacih nalog je malo, v prvih razredih so v glavnem craft (? prevod), matematika in anglescina. “Show & Tell” na tem nivoju nadomestijo kaksni plakati, ki jih obrazlozijo.
Na High School nivoju se Science razdeli na biologijo, fiziko in kemijo. Imajo le anorgansko kemijo na precej osnovnem nivoju. Pri biologiji se ucijo genetiko, clovesko telo in zadnje leto o celici. Pri fiziki pridejo do mase, teze (mehanske fizike). Pri matematiki imajo algebro in eno malenkost trigonometrije, lahko pa zadnje leto vzamejo odvode in vcasih se osnove integralov v okviru Math 30, ki je potrebna za univerzo.

V 12. Razredu se v Social ucijo delovanje vlade (parlament, senat…) in nekaj malega o ameriski vladi. Pri anglescini se ucijo 2 pesmi, crtico, en roman in eno Shakespearovo igro. Te stvari veliko berejo kar v soli, da jim ni treba doma in o prebranem se debatira v neskoncnost, potem pa se za domaco nalogo napisejo kritiko prebranega. Ponavadi tudi nastudirajo kratek skec, in njihovo igranje je tudi ocenjeno.

Imajo tudi 1 izbirni predmet.

Zadnja 3 leta se predmeti razdelijo na tezjo in lazjo obliko. Tako recimo pri matematiki na lazjem nivoju ne uporabljajo dosti vec od mnozenja, ker se ucijo le za prakticno zivljenje. Ti ucenci vzamejo recimo tehnicni pouk (Shop), sivanje ali Work Experience (delajo namesto enega predmeta v soli)
Telovadba je obvezna do vkljucno 10. Razreda.

Pri dekletu iz zgornjega intervjuja imajo le po 4 predmete na dan. Sem jo vprasala, zakaj nimajo telovadbe, pa je rekla, da bi bilo prenaporno za njih, ker imajo vendar po 4 predmete vsak dan.

Solska ura je dolga od 1 ure do 1 ure in 15 minut, odvisno od sole. Ena od solskih ur je tudi cas za ucenje ali delanje domacih nalog. Pavze so po 15 minut in opoldne je Luch Break (kosilo), v nizjih razredih se recess (polurna pavza). Takrat gredo tudi ven na igrisce. Otroci prinesejo hrano od doma, ali v visjih razredih denar, da si kaj kupijo (pizza in slurpy-sladka obarvana voda sta in)

Za mature potrebujejo Anglescino in Social, plus, predmete, ki jih zahteva njihova naslednja sola (univerza/ tehnicna sola). Matura se samo pise, naloge se poslje uciteljem v drugih mestih na ocenjevanje, da je cim bolj nepristransko, ker ne poznajo ucencev, ki jih ocenjujejo.

fajn je tole brat, zelo zanimivo in edina stvar na tem čveku vredna časa

hvala

Draga Fiddlesticks napiši nam še kaj o daljnih deželah, tam nekje preko velike luže. Zelo lepo si tudi napisala.

en kanadcan mi je rekel da je povprecen evropejec veliko bolj bister in splosno izobrazen kot povprecen kanadcan. Njihov solski sistem je baje lazji in bazira vec na projektih. Tu v slov. Imamo prevec teorije in nobene prakse, zato noben nic ne zna ko pride v sluzbo. V avstriji imajo v srednjih solah veliko praise.

Fidla, je prebrati kaj takega. Skoraj neznanega za naša ušesa in oči, tam preko luže.
Res zanimivo in potem primerjaš, kako je pri nas. ah, joj, ne morem pozabiti, ko je sin kaj kmalu po
osamosvojitvi začel hoditi v nižji razred osemletke, pa vsako leto spremembe, novi učbeniki, norenje v
knjigarnah , dajali so možnost nakupa na obroke..itd..Kupil si atlas, precej drag, prinesel v šolo,
pa ni bil pravi..Nazaj zamenjat itd, itd..Res je zanimivo tvoje branje..in primerjava..
Pa še kaj napiši!

Fiddle, super, hvala.
Šol s prilagojenim programom (šole z nižjim izobrazbenim standardom za otroke s posebnimi potrebami, včasih se je reklo pomožna šola) pri vas ni več, ali jih nikoli ni bilo?
Moja angleščina je precej švoh. Kaj pomeni slick? (Celo slick so na stenah, ce nimas svojega.)
Domacih nalog je malo, v prvih razredih so v glavnem craft (? prevod), - verjetno misliš izdelek, se pravi nekaj, kar otroci naredijo doma in prinesejo v šolo
Fiddle, torej se šole financirajo zgolj in samo iz občinskega davka? Kaj pa, če občina bankrotira?
Kakšno je pa šolanje v oddaljenih naseljih z majhnim številom prebivalcev in na osamljenih kmetijah? Verjetno pošljejo učence v mesto in v internat, je tako? A potem internat plača šola oziroma občina?

super! vedno rada preberem, kar ti napišeš...
če smem, nekaj vprašanj...:
-si napisala, da so vsi "student"... imam nekaj v glavi, da smo se v šoli učili, da so tudi "pupil"... ali je to ameriško/angleško?
-teh 12 let/ razredov je torej podobno kot pri nas osnovna šola+ srednja šola oz. gimnazija? šele potem se "kvalificirajo" za nek poklic ali kako? z vstopom na faks? pri vas ni teh šol ala frizerska, trgovska, ekonomska, gradbena srednja šola, da si potem pri cca. 19 letih izučen nekega poklica? (no, naj bi bil) ali je to v okviru tistih izbirnih predmetov (šivanje, tehnični pouk, kot si omenila)?
-v filmih (sicer ameriških, ne vem, če je isto pri vas) je velikokrat v šoli prikazan pouk ali "krožek" Debata oz. Debatni krožek-tisto, ko ima vsaka stran svoje mišljenje, argumente o neki stvari- tega pri nas ni, zato me zanima, je to pri vas kot del pouka...
- pa še nekaj iz filmov:): velikokrat je videno, da so otroci zelo zagreti za mesto predsednika razreda, podpredsednika, ipd., celo kampanje imajo pred volitvami... Je to res nekaj zelo pomembnega pri vas, ker v "mojih" šolah smo se vsi otepali tega.
-pri nas pa telovadbo zelo poudarjajo in je obvezna (vsaj v gimnaziji pa v dosti tehničnih srednjih šolah tudi) do konca srednje šole... se bojijo debelosti in vedno želijo dodati še kakšno uro telovadbe več na teden v sklopu šolanja... se mi zdi zanimivo pri vas, da glede na to, da ste tudi dokaj "debel narod" (se opravičujem za izraz), ni več poudarka na to...
- potem v šolah ni teh klasičnih jedilnic/menz, kot jih imamo pri nas v OŠ, ampak imajo že malčki (6 let) hrano s sabo oz. denar?

Kaj pa tiste šole za po 10.000€ na leto v katero se misli vpisati saharca? Dejstvo je da so v slovenini 2 letne vš šole največji poden in da te v 2eh letih kaj dosti uporabnega ne morejo naučiti. A ta šola k jo misli saharca it delat je na ravni 2 letnih pomožnih vš šol v slovenini in si lahko z njihovo diplomo samo rit obrišeš? Sodi saharca ampak morm vprašat, ker ponižuješ slovenske šole, fakultete, ki so priznane (vsaj tehnične) vpisat se pa želiš na neke šnelkuz brezvezne 2 letne kanadske tečaje za 10.000€ na leto. Podn.

Sem naredila napako, High School je od 10 – 12. Razreda, in ne do 11.

12. Razred je isto kot 4. Letnik slovenske srednje sole.

Saharca, tisti Kanadcan je imel delno prav. Ampak ljudje niso nic manj bistri kot Slovenci; poneumijo jih sele v soli, ker jih tako malo ucijo.
Sol s posebnim programom nimajo, ne vem pa, ce so jih kdaj imeli. Pravzaprav imajo ene sole z lazjim programom, a vanje lahko starsi otroke sami vpisejo. Ker je ze standardni program v bistvu sola s prilagojenim programom (ker je tako lahek, ni velike razlike). V glavnem otroke dajo v obicajne sole. Recimo, ce imajo Down Syndrome, gredo v obicajno solo. Prav tako recimo otroke z mozgansko paralizo. Nisem pa se videla otrok s tezko obliko obliko avtizma. Vem, da imajo za te posebne programe. Otroci z velikim zaostankom v mentalnem razvoju so doma ali pa v reji.

Micka, tvoja anglescina ni svoh, slick je napaka. Misljeno je silcek. V vsakem razredu je silcek na steni. Pomen besede slick je pa najbolj pogosto: gladek. So se drugi pomeni, ker ima skoraj vsaka beseda vec kot 1 pomen.

Craft pomeni razne izdelke, ki jih morajo narediti. Recimo narisati ali zlepiti kaksnega pajaca, ali pa kaksne verige iz papirja, stvari, kjer pridobijo nekaj rocne spretnosti, drugega pa ne. Eno leto morajo v Elementary school narediti tudi diorama (maketo?) cesa, kar se ucijo v soli. To diaramo morajo narediti v skatli od cevljev. Tudi maketo vulkana naredijo okoli 5. Razreda. Leto kasneje delajo kaksno stvar iz slamic za pitje, ipd.

Vsako leto imajo tudi Science Fair, Semenj Znanosti. V okviru tega naredijo kaksen project, kjer recimo opazujejo rast rastlin ali primerjajo uspesnost raznih cistil. Google ima veliko projektov. Najboljsi ucenci gredo potem naprej, do drzavnega nivoja. Tu vsake toliko odkrijejo popolnoma uporaben project, in s z ucencem poveze kaksna firma, da ga realizirajo za prodajo.

V nizjih razredih ponavadi posejejo fizol in ga opazujejo. Imajo tudi razredno zival, npr. Hrcka in je vsak otrok zadolzen, da ga enkrat odnese cez vikend domov in skrbi zanj. Ne vem pa, ce imajo tako zival v vseh solah in v vsakem razredu.

Kjer sem zivela prej, je lokalna vrtnarija skupaj z mestom imela program ozelenjevanja, kjer je vsak tretjesolec dobil sadiko smreke, da jo je posadil na domacem vrtu.

Se nekaj je tipicno, cesar ni v Sloveniji: Slavna Spelling Bee. (Spelling = crkovanje, bee = cebela). Vsako leto do nekako 9. Razreda imajo tekmovanje v crkovanju. Ucenci studirajo besede, ki so lahko tudi zelo redke, zahtevne ali cello strokovne. Komisija jim da besedo, a je ne napisejo, ampak morajo zrecitirati crkovanje beside. Tudi to tekmovanje gre do drzavnega nivoja. Zmagovalca cello pokazejo v glavnih porocilih na drzavni TV.

Se ena zanimivost. Sole imajo pogosto fund raiser, zbiranje denarja. To poteka tako, da organizirajo nakup cesa, recimo bonbonier in obdrzijo del denarja, ali pa z raffle. Pri raffle kupis karto, in je potem zrebanje za dobitke. V enih solah na take nacine zbirajo tudi denar za maturantski ples.

Ponekod morajo ucitelji en dan voluntirati v kazinu, da prisluzijo nekaj denarja za solo. Saj drzava da denar za ucenje, ampak ucitelji bi radi vedno vec, zato ti fund raisers.

Sole se financirajo v veliki meri z obcinskim denarjem, a delno tudi iz provincijskega denarja. Do zdaj se nobena obcina ni bankrotirala. Ce je premalo davka, enostavno dvignejo davke na nepremicnine. 

Otroke z osamljenih kmetij vozijo v solo. Tudi po 20, 30 km dalec, ce je treba. Prav tako otroke, ki hodijo v solo v drugem kraju zaradi recimo jezika, ki ga nudi sola. Sole namrec nudijo razlicne druge jezike in z razlicno zahtevnostjo. Enako je visoko na severu, pri Eskimih. Ti ze dolgo vec ne zivijo v iglujih, ampak v mestih, kot je Whitehorse (zadnjic je bila beseda o njem zaradi ukradenega motorja) in v manjsih krajih. Sole na nizjih nivojih imajo le po 200 ali se manj otrok, srednja sola pa tudi po 2000. V preteklosti so otroke s severa na silo trpali v internatske sole, da so jih poanglezili, zdaj tega ze vsaj 30 ali 40 let ni vec.

Beseda pupil se mi zdi, da se bolj uporablja v Angliji – bo Saphire povedala. Tu je pupil (ucenec) bolj formalna beseda. Redno se uporablja student za vse. Ravnatelj je principal. Headmaster je v Angliji, tu pa v nekaterih privatnih solah.

V srednji soli ne poznajo frizerske, gradbene, ekonomske sole. Ko otrok zakljuci 12. Razred, nima poklica. Imajo 1 izbirni predmet, ki je lahko kaj od zgornjega, ce sola to nudi, a to se zdalec ni zadosti za poklic. Ce zelijo v strokovno solo, morajo iti v tehnicno solo po koncani srednji soli. Vsako tako izobrazevanje za poklic sodi v post-secundary education, zato je placljivo, in to krepko. Vec o tem lahko napisem, a kak drug dan.

Krozki so na solah, bolj v visjih razredih, a niso del pouka. Nimajo le debatnih krozkov, ampak tudi politicne, igralske, ipd. Vsaka high school (srednja sola) ima tudi vsaj eno sportno mostvo. Pogosto je to football (to ni nogomet, ampak letajo okoli v celadah, je bolj groba oblika rugbyja, nogometu se rece soccer), pa tudi lacrosse, ki je uradni kanadski narodni sport. V praksi je narodni sport hockey.

V mojih casih smo bili ponosni, ce smo bili izvoljeni za mesto predsednika razreda, a je bil cel process nekako prisiljen, nismo imeli nobene samoiniciative. Tu pa ucenci kandidirajo podobno kot politiki in se tako v bistvu ucijo, da je treba imeti zveze in dobro propaganda, in obvladati spletke, da kam prides. Vedno se najde dovolj zagretih, ki radi kandidirajo. Ko tole pisem, sem se spomnila, da jih tudi v okviru pouka peljejo v provincijski parlament (ocitno ne zivim v Ottawi ), kjer opazujejo seje, potem pa v soli odigrajo take seje.

Telovadbo so zelo oklestili, ker ni nujno potrebna za izobrazbo. Vse kar ni nujno potrebno, je slo bye, bye. Otroci so precej okorni in pocasni. Imajo pa enkrat na leto sportni dan, kjer tekmujejo v atletiki in lacrosse-u, vendar so to le najbolj sportni otroci, ker namesto, da bi imeli vsi enako telovadbo, skrbijo za nekaj najbolj sportnih otrok, tako da imajo zanje sportni klub.

Joj, sole imajo tudi orkester – trobente in podobne zadeve. Glasbene sole pa so vse private.

Sole imajo jedilnice, vendar ne nujno tudi menze. Ta mali hrano nosijo od doma. Zadnja leta uvajajo program zajtrka, zaceli so le za revne otroke, zdaj pocasi sirijo. Kjer so menze, lahko jedo tam, a jedilniki niso taki kot pri vas, ampak kaksna zlica poca. Da bi tu dajali eko hrano ali prsut otrokom za jest, bi se prej svet podrl. Treba je sparat!

O Saharcini soli ne vem, kaksna je. Mislim, da je podobna kot za dietitian (strokovnjak, svetovalec za prehrano), za kar pa mislim, da je 4-letni program na univerzi. O solah po srednji soli bom napisala kaj mogoce naslednji teden. Sole po srednji soli ponavadi stanejo od 2000 do 15 000 na leto, odvisno od zahtevnosti studija in ce so drzavne ali privatne (te so drzaje). Knjige so tudi velik strosek in pri cenejsih solah so skoraj toliko kot solnina. Ampak teh stvareh vec kdaj drugic.

V solah imajo kar vec reda, kot berem o slovenskih solah. Npr. V soli ne smejo teci, ampak samo hoditi, ne smejo vpiti. Od otrok pricakujejo red in vljudnost je zelo pomemben del vzgoje. Ponekod, a nikakor ne povsod, ta problematicnim ali z ADHD dajo mapo, kamor ucitelj in voznik solskega avtobusa (ce je tak otrok na njem) vpiseta, kako se je otrok obnasal pod njunim nadzorom. Cez cas otrok dobi nagrado za dobro obnasanje.

Fiddle hvala, si me potolažila. Seveda poznam izraz slick, kot motoristka poznam slick gume. Ravno zato ga nikakor nisem mogla umestiti na šolske zidove 🙂
Če ni preveč osebno, in ni potrebno odgovoriti, torej. če te prav razumem, si se izobraževala v Kanadi. Če si delala prehod iz slovenskih šol v kanadske, kako je bilo?
Kaj pa če učenci preveč kršijo disciplino? Jih izključijo iz šole?
Kaj pa hrana v recimo kitajskih in ukrajinskih šolah?
Prosim, piši še ko boš imela le čas, zelo zanimivo je širiti obzorja.

Jaz sem se izobrazevala v Sloveniji, ceprav so me vpisali v 12. razred v Kanadi, a me sola od znotraj ni videla. Takrat sem bila bolj pametna kot danes 🙂

Sem pa naredila anglescino za 10 in 12. razred v vecerni soli in maturo iz anglescine, zato so mi anglescino za 11 razred priznali (ker sem naredila en razred prej in en potem. Bilo je zelo, zelo lahko. V 12. razredu smo brali ene 2 pesmi, 1 crtico, in 1 roman - The Great Gatsby, potem smo gledali Macbetha in knjigo smo tudi brali, a to ni bilo nujno (prevec zahtevno uciteljica je rekla, da so igre za gledat, ne za brat). Po vsaki stvari smo po cel teden ali vec tednov debatirali samo o tisti stvari. Ce si zelo pocasen je v redu, ce si pa manj pocasen, in si navajen na slovensko solo, se pa zacnes dolgocasiti na smrt. Nakar napises vse to se za domaco nalogo, ce si pri tem spomnis se sam cesa in da dobro napises in da obvladas slovnico, si na konju. Potem smo pripravili se en skec na temo Oprah Winfrey. Vsak je dobil oceno za nastop, jaz sem "zelo dobro custveno odigrala" 🙂 Jaz in ena domacinka (bili so vsi razen mene domacini in ena sveza priseljenka iz Anglije) sva bili dalec nad ostalim delom razreda. Podobno je bilo v 10. razredu, a se na nizjem nivoju. Ce bi tam hodila v solo, bi jo pustila najkasneje v 8. razredu, ker te dobesedno poneumljajo ali bi pa bila navajena na tako nizek nivo, da bi mi bilo vse prevec in odvec.

Maturo smo pisali v telovadnici. Mize so bile vsaj 1 meter narazen, da nisi mogel plonkat. Prebral si eno pesem in odgovarjal na vprasanja, da vidijo, ce razumes, potem je bilo par kratkih tekstov, ki so jim spet sledila vprasanja, nato so bila vprasanja o Macbethu, ki smo se ga ucili in na koncu si moral napisati en prosti spis - esej na eno temo, ki se je navezovala na Macbetha in noter za ilustracijo vplesti primer iz svojega zivljenja. Vse skupaj je trajalo dve uri. Ocenjevali so ucitelji stotine kilometrov stran. Po slovensko bi dobila slabo stirico., -4.

Iz sol jih za slabo obnasanje ne izkljucijo, imajo le pogovore s psihologi, socialnimi delavci, se prej pa razgovore z ravnateljem. Ti ponavadi za nekaj casa zalezejo.

Kaksna je hrana v kitajskih in ukrajinskih solah ne vem, a glede na sparanje sklepam, da je enaka kot drugje.

1x na leto imajo dan na kaksno temo kaksne drzave, in tisti dan prinesejo hrano iz tiste drzave v solo.

1x na leto imajo v razredih 7 do 9 tudi pyjama day, ko pridejo v solo v pizamah iz medvedki.

He he ja to se spomnim da imajo neke partye , sorodnica je ucila v canadi biologijo, je sla lani v penzjon.

Ja te partyje imajo ze skoraj 1x na mesec ali na 2 meseca, vsakic na drugo temo. Tudi Western day imajo. Takrat vidis same kavbojce po solah. Stetson na glavi, bola tie za vrato, vest s franzami cez karirasto srajco, rdeco ruto za vratom, jeans, pa kavbojske skornje na nogah. Samo lasso jim manka in kaksna pistola v holsterju.

Ja oni so imeli neko zabavo kjer so bili tematsko obleceni, to je bila srednja sola

A pižama mora nujno biti z medvedki?:P

Potem rabiš za ta "manj zahtevna dela" (se opravičujem za izraz) ala frizer, trgovec, vzgojiteljica... še dodatno šolanje? No, saj si rekla, da boš naslednjič še nadaljevala o tej temi... Hvala...

Kaj pa sploh lahko delaš po tej 12-letni šoli?
Kako pa je z vrtci pri vas?
Saj ti ni treba vsega pisati takoj, piši, ko si boš lahko vzela čas, te bom pa res z veseljem prebrala...:)

Pri vas (in Ameriki, Angliji) mi je tudi zanimivo koliko otrok, najstnic pri vas dela kot varške-tako za žepnino... Pri nas to niti slučajno ni tako razširjeno...
Še to: se potem že 6-letniki sami vozijo s temi šolskimi avtobusi? So taki rumeni kot v ameriških filmih?:P

Bom o vsem vec napisala drugic.

Zdaj samo to. Kindergarten je 3 ure na dan v okviru sole, zato se ze 4,5 letniki vozijo z rumenim avtobusom (kot v filmih) v solo. Za ta male cmrlje v mali soli je manjsi avtobus. Tisti, ki zivijo blizje soli kot 1 km ali 1,5 km, pa gredo pes, ali pa jih peljejo starsi. V novih naseljih z mladimi druzinami so ze golf igrisca, ni pa se sol, zato jih vozijo v starejsa naselja, kjer ni zadosti domacih otrok ali so ze odrasli.

Babysitting je klasika za dekleta. Nekatera zacno ze pri 10, vecina po od kaksnega 12. leta naprej. Ta pridne zasluzijo vec kot zgolj zepnino. Se jaz sem malo pomagala sestricni v mladih letih, pa sva se malo poigrali z otroci, jih dali spat, potem sva pa gledali TV. Lahek denar.

ja imajo rumene buse lot v filmih samo meni so delovali precej stari.

Fiddle, kolumna na temo izobraževanja v Sloveniji. http://www.siol.net/priloge/kolumne/samo_rugelj.aspx http://www.siol.net/priloge/kolumne/samo_rugelj.aspx