Venetsko ime: Juna
Rimsko ime: Iuenna
Sedanje ime: Podjuna
Star venetski kraj na Koroškem, ki so ga Rimljani zapisali kot Iuenna
http://www.zgodovina.eu/index.htm zgodovina
Avtor lahko ureja vse odgovore v temi.
0
Saphire 16.01.2015 ob 12:22
http://sl.wikipedia.org/wiki/Globasnica Globasnica v Podjunski dolini
V času rimskega Norika 15 let pred našim štetjem je nastalo, v času vladavine rimskega cesarja Klavdija, naselje v dolini. Arheološke najdbe kažejo na vojaško taborišče in pomen oskrbne postaje na rimski cesti iz Virunuma (blizu Maria Saal) proti Celeii (Celje) nad prelazom Luža (Luschasattel). Center naselja na območju današnjega kraja Globasnica je bil imenovan Iuenna, ki izhaja iz imena "Jauntal". Iuenna je pripadala urbanemu območju Virunum. Na zahodu in vzhodu sodobnega naselja so antični grobovi. Najdbe so razstavljene v muzeju v središču kraja. To so vzhodno rimsko steklo, grški porcelan, rimski vino, dragoceni tekstil in nakit ali rimski mozaiki. Rimljani in Kelti so častili iste bogove.
Funkcija naselja kot vojaškega oporišča in oskrbne postaje, kot tudi trgovske poti do vzhodnega rimskega cesarstva je ostala nedotaknjena tudi pod vizigotskim kraljem Teodorikom. Tekom četrtega stoletja je bilo območje pod vplivom Arijanstva(krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije). Na Junski gori sta bili skoraj istočasno zgrajeni dve zgodnje krščanski cerkvi, ki so ju izkopali arheologi in našli nekatere bogato okrašene z mozaiki v rimskem slogu.
0
nikolibolje 16.01.2015 ob 12:45
Dragi Lelj morda lahko spremeniš ime teme v SKRIVNOST IMENA luenna. Tako da bomi vedeli zakaj gre vsi tisti, ki nas te teme zanimajo.
Sedaj o imenu : Juna, Podjuna, Po Juno. Juna je dominantna gora s staroveškim svetiščem, pozneje je cerkev na gori posvečena prvi znani slovenski scetnici sveti Hemi. Vpraša se še kaj pomeni JUNA. nekaj podobnega je rimska? boginja Junona, kaj pa če je etruščanska ali venetska boginja Juna porimljanjena Junona. Boginja zaščitnica države Rima. Morda je bila Juna venetska zaveznica države., saj so v neposredni bližini vsi atributi venetske države.
0
nikolibolje 16.01.2015 ob 12:50
Draga Saphrine, saj saj, jas, Kdaj je dolina dobila ime Jauntal, morda veš.
Iuenna
Roman settlement in Noricum, 23 miles from Virunum in the direction of Celeia (Tab. Peut. 4,2), modern Globasnitz in the Jaun Valley (Carinthia). Sanctuary of the Celtic god Iovenat on Mount Hemma, developed into a Christian pilgrimage site from the 5th cent..
http://referenceworks.brillonline.com/entries/brill-s-new-pauly/iuenna-e529570# Iuenna
Na Kamnu so odkrili zakladno
najdbo oro`ja in orodja, ob severnem vzno`ju sv.
Katarine pri [mihelu pri Pliberku pa so v starej{i
`elezni dobi pokopavali svoje umrle na gomilnem
grobi{~u. Keltska poselitev je za Koro{ko dokazana
v 3. stoletju pr. n. {t. (Banja vas, Gra~arca in sv.
Hema). Za 841 m visoko goro sv. Heme, z izvirom
pitne vode v Rozalijini votlini, je izpri~ano ~a{~enje
keltskega boga IOUENATA, saj je bil tam odkrit
votivni oltar posve~en temu bo`anstvu. Od tod tudi
razlaga imena Iuenna, Jauntal, Podjuna.
Norik leta
15 pr. n. {t. brez boja zavzamejo Rimljani. Rimska
naselbina Juena, ki jo lahko natan~neje lociramo v
Globasnico in na obmo~je zahodno od nje, je
le`ala kot tretja obcestna vas na relaciji med Celejo
in Virunom
http://www.prevalje.si/wp-content/uploads/2013/03/monografija_prevalje.pdf Monografija Prevalje
0
nikolibolje 16.01.2015 ob 13:12
Ah ja, pa imamao svojo serijo. Kar veselim se, sodelovanja.
Draga in cenjena Saphrine, hvala odlično, brez pripombe.
Ustrezna razlaga Podjune.
Nedvomno gre za boginjo in svetnico kasneje, Sveto Hemo.
Zaščitnica poročenih žena
Simboli: diadem in žezlo, pajčolan, žrtvena posoda v roki
Živali: kukavica,pav, žerjav
Rastlina: granatovec
Svetišče: Argos, kjer so vsako pomlad praznovali njeno poroko z bratom Zevsom
Praznovanja: hereje, matronalije
Boginja ženskega dostojanstva, zaščitnica zakona in družine
Hči Kronosa in Ree.
Vsako leto je dobila nazaj svoje devištvo s kopanjem v izviru Kanat.
Svoje otroke spočela sama brez moške pomoči, ko je z roko udarjala po zemlji in jedla solato. Tako so se iz sile in ne iz ljubezni rodili pošastno bitje Tifon, bog vojne Ares in boginja mladosti Heba. Otrokom ni nudila nobene nežnosti.
Maščevalno je preganjala Zevsove ljubice in nezakonske otroke, zato je zevs svoje otroke spreminjal v živali ali pa jih je skrival pod zemljo.
0
Saphire 16.01.2015 ob 13:21
ATOP MOUNT HEMMA....
Hemmaberg...Mount Hemma....In the "Jauntal" the Valley of the Jaun....Carinthia, Austria.
This, believe me, is a most interesting place. There is evidence that this hill top had human occupation somewhere around 1,500 BC. The Celts had a settlement there in the 3rd century BC.. ..Later, the Romans came and called the place "Iuenna", likely stemming from the Celtic God "Iovenat". Then, a number of Christian churches were erected on this hill top. I don't blame the Celts, nor the early Christians. It is an inviting place. It commands a wonderful view into the valley below and you could see friend or foe approaching from a long way off. It has a lively spring with wonderful fresh water. Mature trees give today, and I expect, gave then, plenty of shade. A lovely breeze during the hot summer month provided early "Air conditioning"...Any settlement had to be protected from three sides only, since the North side consisted of a steep rock wall offering an impossible obstacle for any foe....lots of good reasons to settle there: Lovely and secure...
I suspect that neither the Celts, nor the Romans knew anything about "right polarizing Energy".
It took modern man to come up with this idea.....
http://www.ubi-erat-lupa.org/img/monuments/9003_1.jpghttp://www.ubi-erat-lupa.org/monument.php?id=9003 IOVENAT
0
Saphire 16.01.2015 ob 13:31
Junak / Iuvenat
God of Youth
Traces of the temple of god Iovenat have been found on the mountain Junska gora (Jaunberg), where the church of St. Hemma was built later. A life-size bronze statue of a youth has been discovered at the foot of the mountain Štalenska gora, dating from the 1st century, deemed by some to be the statue of Roman god Mercurius or a Celtic Mars, or a priest of Noreia. It is also possible that it represents a local god, in this case the Norican Iuvenat. On the hip of the statue an inscription was chiseled, a dedication by two freed slaves - the word IOVENAT.
As Mercurius he represented friendly and commercial links between Noricum and Aquileia, so he could have been a representation of Mercury and at the same time possibly a local Norican god. He would therefore embody two figures, the Aquileian Roman and the Norican.
The root iun or iuno, or Iovenat signified youth and young already in Sanskrit. On Slovenian territories this meaning has been preserved in toponyms like Juenna / Junska gora (Jaunberg) and Juna (Podjuna). The word has also been retained in Slovenian for cattle, e.g. junica (young cow) and junc (young bull) and of course in the word junak.
http://www.thezaurus.com/?/webzine/junak_iuvenat/ Globasnica Iuvenat
Na goro svete Heme nad Globasnico so že v starem veku romali ljudje, ki so
iskali smisel svojega življenja. Arheologi so izkopali pet cerkva, ki pričajo o
duhovni moči tega kraja.
V starih časih je veljala gora za nekaj skrivnostnega. Človek
se je bal povzpeti nanjo, ker je mislil, da prebivajo v njej
božanstva ali demoni. Votlina v tej gori je nudila zavetje in
vodni izvir je dajal življenje. Tu so častili plemensko božanstvo
IOVENAT.
Kdor se povzpne nanjo z odprtimi očmi in srcem, bo priznal,
da Stvarnik tu ni skoparil z lepoto. V srednjem veku so ji
pravili že Jun-gora, po njej pa tudi vasi in pokrajini: Podjuna.
Ljudstvo poje svoji svetnici na tej gori: „Hema v Slovenjah čuva
podjunski svet ...“
Gora svete Heme
Meditacijska steza dopolnjuje pot duhovnosti. Šest postaj vodi
obiskovalca od križa pri izkopaninah po bregu navzdol skozi
gozd in pod skalo spet k izviru
v Rozalski votlini.
Pot duhovnosti vabi človeka, da bi se ustavil ob izbranih mestih
in premišljeval o svojem življenju. Na gori Svete Heme naj obiskovalec
zajame vode, ki pomeni človekovo žejo: žejo po vodi, žejo
po zdravju in žejo po Bogu.
AD FONTES – QUELLEN SUCHEN – K IZVIROM:
devet postaj na poti duhovnosti, ki je nastala ob umetniškem
svetovanju koroškega likovnega umetnika Valentina Omana. Pot
je duhovna ponudba Katoliške akcije, Dušnopastirskega urada
in župnije Globasnica, hkrati pa vzoren prispevek dvojezične
občine Globasnica za razvijanje sodobnega kakovostnega turizma.
Prizadevanja služijo poživitvi Emine romarske poti s ciljem
obsežnega srečevanja ljudi v alpsko-jadranskem prostoru.
http://www.museum-globasnitz.at/files/21384_adfontes_zweispr_sc.pdf
0
nikolibolje 16.01.2015 ob 15:59
Nekaj o svetnici Hemi ! Ker je povezana z Juno in Podjuno.
Rojena okr. 980 na Koroškem (Pilštanj, Slovenija,? op prev.), umrla okr. 1045 v samostanu v Krki.
Grofinjo iz Brež-Zeltschach so vzgajali na dvoru njenega bratranca cesarja Henrika II. Poročila se je z grofom Viljemom Savinjskim in rodila dva sinova. Po tragedijah – smrti moža na romanju v Sveto deželo in uboju sinov med rudarskim uporom – je med drugim s svojim velikim imetjem ustanovila benediktinski samostan Admont in samostan benediktink v Krki. Njegove dotacije so postale pozneje gospodarski temelj za ustanovitev krške škofije. Njen kult je zaživel, ko jo je v prizadevanjih krške škofije za osamosvojitev od Salzburga ponaredba srednjeveške listine naredila za ustanoviteljico krške škofije. Za blaženo je bila proglašena 1247, proces njene kanonizacije pa je bil končan šele 1938. Danes je Hema s svojimi ustanovami, predvsem s cerkvijo v Krki z njenim grobom, začetek in središče bilateralnega projekta Hemina romarska pot, ki skuša združiti spiritualnost s turizmom.
Atribut: model krške stolnice, roža.
Patrona dežele Koroške, priprošnjica za srečen porod in za očesne bolezni.
Nadaljujem pozneje, ko bom imela čas !
Lep pozdrav !
Junska gora in Globasnica
Zgoraj svetišče, spodaj zdravilna jama
Dostop: Od mejnega prehoda na Jezerskem prek Železne Kaple (Bad Eisenkappel) in Žitare
vasi (Sittersdorf) do Globasnice (Globasnitz) 37 km. Od mejnega prehoda Holmec mimo
Pliberka (Bleiburg) in Štebna (St. Stefan) do Globasnice 17 km. Z Globasnice je do sedla pod
Junsko goro (Hemmaberg) 3 km, nato do cerkve sv. Eme in razgledišča na vrhu gore dobrih
pet minut peš vkreber. S sedla se na levo odcepi tudi desetminutna pot do Rozalijine jame
(Rosaliengrotte). Še krajša je pot do jame kar z vrha.
Naravne lepote
Zgodovinsko-kulturne znamenitosti
Če se na južni strani Junske gore, blizu pod njenim vrhom, ustavite
na turistični kmetiji Gradišnik, boste dobili dober prigrizek, s
pravljico pa vam ne bodo znali postreči. Preberite torej pravljico,
preden se podate na Junsko goro:
Nekoč je neki deček na Junski gori pasel ovce kmeta Gradišnika.
Pri tem se mu je nekaj ovc izgubilo in jih ni mogel več najti. Gradišnik
se je zaradi tega tako raztogotil, da je pastirca pahnil čez strmo pe-
čino vrh gore, češ, pa mi jih poišči v prepadu. A preden bi se deček
ubil, ga je sveta Rozalija mehko ujela v svoje roke.
Po koroškem bajeslovnem izročilu svetnica tako ujame vse, kar z
gore pade v njeno votlino. Na določene nedelje v letu, v največjemštevilu pa tretjo nedeljo v septembru, romajo k njej v votlino številni
verniki, umivajo tam svoje bolne oči z zdravilno vodo, ki izvira pod
njenim oltarjem. Odkar so radiestezisti izmerili v votlini tudi močno
sevanje »pozitivnih« zemeljskih energij, se v votlino zgrinja tudi veliko
neverujočih. Nekateri pričajo, da jim po koži skupaj s hladom
mezijo pritajene vibracije iz prostora in da jih boleče ščemi svetloba,
ki v zevajočo votlino vdira skozi veliko luknjo v njenem stropu. Da
jih nadalje omamlja velikanski prostor podjunske doline, ki se z roba
votline globoko doli razstira odprt, pogrnjen z zelenim prtom gozdov
in travnikov, bliskavih jezerc ter vasi, na videz podobnih dobro vzhajanim
pogačam. V dlani zajemajo curke, ki iz Rozalijinega izvira pritekajo
po viličastem žlebiču. Ti zdravilni curki žuborijo v meter široko
kamnito skledo s štirimi ročaji. To bi bili ročaji za velikana, če
bi bili res ročaji. V resnici so to štiri glave, izrasle iz kamna, pravzaprav
kamniti obrazi, ki so nad nečim ostrmeli; kakor da nad usodo
sveta, bodisi takratno, v času, ko so bili izklesani, bodisi nad usodo,
ki nam je iz današnjega dneva namenjena za jutrišnjega.
Vhod v votlino sv. Rozalije,
iz katere teče voda z različnimi
zdravilnimi učinki. V votlini,
ki ima sicer svetlobno okno
proti ovršju Junske gore,
so radiestezisti namerili
močno sevanje zemeljskih
energij. To sevanje je eden
izmed razlogov, da je votlina
in z njo gora večtisočletni
kultni prostor.
Skledo in glave je bil izklesal neznani Kelt predveč kot dva tisoč leti, ko se je čez Koroško in dele
sosednjih pokrajin razstiralo keltsko kraljestvo, latinskoimenovano Noricum. Ni jih izklesal za svetnico
Rozalijo, ki nekoliko više leži v kapeli, kamnitain bela, okrašena z mavčnim vencem rož okoli
glave ter razkošnimi šopki vrtnic in gerber okolisvojega telesa, osvetljena s številnimi svečami; ni
jih izklesal za sveto kristjanko, ki leži tu kot zastrupljena
Sneguljčica, sredi kristalno brušenihkamnov; izklesal jo je za nimfo Jouenat. Skleda je bila del njenega svetišča, kjer so domovali dobri
vodni duhovi. Na tej gori na severnem podnož-u Karavank so te duhove častili keltski svečeniki
druidi, poznavalci izvorišč dobre zemeljske energije,in kakor beremo v literaturi o Keltih, tudi
zdra vilci, ki so spoznavali in pospeševali ugodnoterapevtsko sozvočje energetskega sevanja in človekovega
duhovnega telesa.
Ko so Rimljani pokorili Kelte, so v dolini, kjer danes leži Globasnica,okoli leta 50 postavili svojo cestno poštno postajo in jo imenovali
Juenna. Današnje ime za dolino – Podjuna (Jauntal) – torej izvira
iz imena keltske boginje. In studenec, ki naliva ljudem zdravje vskledo ali pa kar v usta iz nastavljenih dlani, je torej že tisočletja
tesno povezan z življenjem Korošcev, krščanskih ali poganskih. Visokigorski izvir je bil tudi razlog, da so se na vršno planoto gore, h
kateri se iz votline pride po strmi, a zavarovani in kratki poti, zatekli Rimljani v časih, ko jim je ob koncu antike v 5. stoletju imperij razpadal
in jim je predla trda. Tudi naselili so e na gori in postavili na
keltskih temeljih novo versko središče. Izpričano je, da so sto in več let vztrajali v svojem utrjenem zatočišču na Junski gori. Glede na
senzacionalna odkritja arheologov izpred nekaj desetletij je tu stalo eno samo veliko zgodnjekrščansko svetišče; nemara celo prvi veliki
romarski kraj na slovenskem narodnem ozemlju.
http://mw2.google.com/mw-panoramio/photos/medium/37910264.jpg
16.01.2015 ob 12:02