To mi vemo že stoletja brez genetskih testov. Istra je ena sama, 'terra uno', od Rimskega imperija dalje. Ni ne hrvaške Istre, ne slovenske Istre in ne italijanske. Tujci so prišli in odšli, Istrijani smo ostali. Meje so valovile od prve slovenske gimnazije na Reki, do meje z Italijo pri Postojni. Za švercanje soli in tropinovca je bilo potrebno iz koprskega zaledja iti na sodišče v Pulo. Kmetje iz notranjosti Istre so prodajali pridelke v obmorskih mestih, od tu so nosili v zaledje sol, ribe in drugo blago. Živahne migracije so bile del vsakdana in ravno tako se ljubezen ni zaustavila na obronkih vasi.
4
@Istrijan
Na Reki, da je bila slovenska gimnazija? To mi je pa čisto neznano.
V Pazinu naj bi bila.
Na Reki, da je bila slovenska gimnazija? To mi je pa čisto neznano.
V Pazinu naj bi bila.
0
V bistvu je čisto vseeno. Celotna Istra ob obali je preplavljena z Albanci. Vse do Opatije. N najdeš lokala ali trgovine, ki bi bila v lasti Istrijana. Tisti v notranjosti se še držijo, ampak se tudi ne bojo več dolgo.
1
Za Istrijane so se imeli (eni se še imajo) včasih Italijani, ki so živeli na tem področju v mestih. Ostale prebivalce, ki so sebe imeli za Hrvate ali Slovence ali kaj tretjega, pa so tretirali kot nižjo vrsto, sciave. Italijani so morali oditi, na to ozemlje pa se pritepel živelj od povsod in sedaj bi se imeli za nekaj posebnega. Da ne crknem od smeha.
1
@istrijan je bolan
Po drugi svetovni vojni so tja naseljevali Srbe in Hrvate iz zaledja. Še danes je Peroj večinoma srbski.
Po drugi svetovni vojni so tja naseljevali Srbe in Hrvate iz zaledja. Še danes je Peroj večinoma srbski.
1
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 15 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
05.10.2026 ob 15:00
Znanstveni podatki kažejo, da so sodobne državne meje v Istri z vidika genetike povsem umetne. Če pogledamo vzorce DNK [1.1], se pokaže naslednja slika:
1. Istra kot enotna genetska oaza
Genetske raziskave (ki so jih neodvisno opravljali tako slovenski kot hrvaški in italijanski genetski inštituti) potrjujejo, da prebivalci slovenske Istre, hrvaške Istre in tisti na Krasu tvorijo enoten genetski grozd (cluster).
• To pomeni, da če bi genetik dobil v roke DNK prebivalca iz Tinjana (Slovenija) in prebivalca iz Višnjana ali Tara (Hrvaška), na podlagi same krvi ne bi mogel reči, kdo je Slovenec in kdo Hrvat.
• Ljudje na tem polotoku so se skozi tisočletja (od Histrov naprej) mešali med seboj, ne glede na to, ali je območju vladal Benetke, Avstrija ali kasnejše države.
2. Kam se nagiba celotna regija?
Če pogledamo širšo genetsko mapo Evrope, se avtohtoni prebivalci Istre in Krasa nahajajo na izjemno zanimivem prehodnem območju:
• Bližina Slovencem: Po očetovskih linijah (predvsem liniji R1a, ki označuje tisto slovansko selitev) so prebivalci Istre izjemno blizu celinskemu slovenskemu prebivalstvu.
• Bližina Hrvatom: Po prej omenjeni starodavni evropski liniji I2a (potomci paleolitskih prebivalcev) pa so močno povezani z dinarskim prebivalstvom (ki je izrazito prisotno na Hrvaškem in v Bosni).
Zato genetika ne daje "prav" ne uradni Ljubljani ne uradnemu Zagrebu v smislu, kdo je bil tam prvi. Namesto tega dokazuje nekaj veliko lepšega: da so prebivalci Istre potomci ene in iste starodavne skupnosti, ki je tam živela tisočletja skupaj.
3. Zgodovinski paradoks: Narodna zavest je stvar kulture, ne krvi
Znanost je dokazala, da je to, ali se danes nekdo izreče za Slovenca ali Hrvata v Istri, stvar družinske tradicije, šolstva in jezika iz 19. in 20. stoletja, ne pa genetike.
V preteklosti so bili ti ljudje preprosto Istrani ali »naši ljudje«, ki so govorili lokalna narečja (ta so se naravno prelivala in niso imela ostrih meja). Ko so v preteklosti na območje prišli raziskovalci staroverstva, so ugotovili, da so imeli ljudje na obeh straneh današnje meje enake obrede, enake zgodbe o štrigah in enak globok odnos do narave ter svetih gajev.
Genetika torej potrjuje vsi ti ljudje so tam še iz časov pred današnjimi narodi. Kri prebivalcev ne pozna meja – priča le o tem, da so potomci tistih istih Starih, ki so ne glede na sodobni potni list tisočletja hodili po isti rdeči zemlji.