Inteligenca in izobrazba nista ista stvar, razliko pa je mogoče videti v dveh majhnih stvareh, ki jih večina ljudi spregleda. Preberite, kaj sta.
Razširjeno je mnenje, da sta inteligenca in izobrazba skoraj neločljivi – da je inteligenten človek tisti, ki je veliko bral, pridobil visoko izobrazbo, veliko potoval, govori več jezikov in uporablja širok nabor besed, zato je zgovoren.
Samo, človek lahko ima vse našteto, pa še vedno ni posebej inteligenten.
Zakaj inteligenca in izobrazba nista ista stvar
Obstaja tudi velika verjetnost, da je oseba, čeprav nima nobene od zgoraj omenjenih lastnosti, naravno inteligentna. Izobrazbe ne smemo zamenjevati z inteligenco. Izobrazba živi s staro vsebino in inteligenco, ki ustvarja novo, zavedanje starega znanja kot novega.
Tu se naredi največ napak. Diploma pove, kaj se je nekdo naučil, ne pove pa, kako se obnaša, ko znanost ni več tema in se začne vsakdanje življenje z ljudmi okoli njega. To sta dve različni stvari in se merita na dva različna načina.
Majhne stvari, ki kažejo na naravno inteligenco
Inteligenca ni le suhoparno znanje ali bobnanje, ampak je tudi sposobnost razumevanja drugih. Kaže se v različnih malenkostih: v sposobnosti spoštovanja drugih, v tem, da sebe ne postavljamo v ospredje, da pomagamo drugim brez pompa in brez prošnje za hvaležnost.
Takšni ljudje lahko na primer cenijo dobro knjigo in pesem, znajo povedati zanimivo zgodbo, ki se je zgodila njim ali nekomu, ki jim je blizu, živijo urejeno življenje in znajo žalovati, a se tudi veseliti skupaj z drugimi.
Inteligenca je sposobnost razumevanja in videnja , strpen odnos do sveta in ljudi.
Ko je prava inteligenca najbolj vidna
Prava inteligenca se pogosto pokaže, ko nima nobene zveze s šolo, knjigami in diplomami. Znate prepoznati, kdaj morate razumeti osebo nasproti sebe, se znajti v neznani situaciji ali priznati, da ste naredili napako.
Inteligenten človek ni vedno najglasnejši in ima odgovor na vsako vprašanje. Zna poslušati, povezovati stvari, ki jih drugi spregledajo, in si premisliti, ko spozna, da se je motil.
Navsezadnje ni toliko pomembno, koliko si je nekdo zapomnil, temveč kaj lahko stori s tem, kar ve. Tukaj sta izobrazba in inteligenca najbolj očitno ločeni.
6
Kiki 15.09.2026 ob 13:33
Bi rekel, da so zdravniki, pravniki, matematiki zelo intelegentni ljudje.
Frizerke, čistilke...pa malo manj.
-8
pću9 15.09.2026 ob 13:42
@Kiki
vrst inteligence, ki se pojavljajo v različnih teorijah in literaturi, brez združevanja sinonimov, je širši seznam tak:
Splošna inteligenca (g)
Fluidna inteligenca
Kristalizirana inteligenca
Analitična inteligenca
Ustvarjalna inteligenca
Praktična inteligenca
Verbalna inteligenca
Numerična inteligenca
Prostorska inteligenca
Spominska inteligenca
Perceptivna inteligenca
Jezikovna inteligenca
Logično-matematična inteligenca
Glasbena inteligenca
Telesno-kinestetična inteligenca
Interpersonalna inteligenca
Intrapersonalna inteligenca
Naravoslovna inteligenca
Eksistencialna inteligenca
Duhovna inteligenca
Čustvena inteligenca
Socialna inteligenca
Kulturna inteligenca
Moralna inteligenca
Spolna (sexual) inteligenca
To niso vse elementi ene same teorije. Gre za ločene konstrukte/poimenovanja, ki jih različni avtorji uporabljajo za inteligenco ali sorodne sposobnosti. Na primer Cattell govori o fluidni in kristalizirani, Sternberg o analitični, ustvarjalni in praktični, Gardner pa o svojih večkratnih inteligencah.
-1
hm 15.09.2026 ob 15:26
Tukaj pa se zelo strinjam.
-2
No 15.09.2026 ob 15:31
Že že. Vendar nekdo, ki je bil prezabit celo za osnovno solo pač ni ravno inteligenten. In takih je na tem forumu kar nekaj. Običajno so to zadetki, ki vsem solijo pamet s teorijami zarot.
-3
najbolj zabit 15.09.2026 ob 15:58
je pa udbotrol nad menoj, ki komentira oz. nasmeti vse teme, pa o nobeni ne ve popolnoma nič!
4
Itak 15.09.2026 ob 16:09
Izobrazba ni inteligenca, ampak je pa močna korelacija med izobrazbo in inteligenco. Praktično vse raziskave so ugotovile to povezavo.
Pravtako prave inteligence ni potrebno izpostavljati, ampak se razodane sama od sebe. Einstein in vsi ostali znanstveniki niso hodili okoli in predavali o tem kako pametni so oni, ampak so to pamet udejanil.
Prastara definicija inteligentnosti pravi, da je to sposobnost logičnega razmišljanja, vzročno-posledičnega sklepanja, povezovanja pridobljenih znanj in vedenj, njihovo uporabo v novih neznanih situacijah, razumevanje procesov in delovanj, prepoznavanje vzorcev, zaporedij in zakonitosti ter zmožnost ločevanja bistvenega od nepomembnega.
Zmožnost pomnjenja množice informacij ali algoritmov je le manjši del in je vezan na center za spomin.
Je pa res, da ti zmožnost logičnega sklepanja in povezovanja za potrebe ustvarjalnosti figo koristi, če imaš v spominu le omejeno količino informacij. V tem primeru si sicer bistra glavca, a nerazgledana. Omejenec.
In enako ti množica razmetanih spredalčkanih informacij nič ne koristi, če jih ne zmoreš med seboj povezati v smiselno celoto. V tem primeru si neuporabna enciklopedija na dveh nogah. Pifler.
Ko je oboje uravnoteženo, si pa inteligenten. Pa ni nujno, da imaš obojega na maksimumu, bolj je pomembno, ali se oboje med seboj aktivno prepleta.
Zato izobrazba ni avtomatsko inteligentnost, je pa eden od pogojev zanjo. Pravilneje bi se reklo široka razgledanost- torej iz vsakega področja vsaj nekaj znanj.
To ti recimo da splošna gimnazija.
0
go 15.09.2026 ob 17:07
@Članek
Že tako so slabi rezultati naših mladih. Ne rabimo še člankov v tolažbo, da je vse v redu. Mlad človek naj se uči, študira na polno. Takrat je najboljši čas, da možgani kreirajo, pomnijo, povezujejo, kar jim bo kasneje še kako prav prišlo. Poleg tega vadijo vztrajnost.
1
Dar 15.09.2026 ob 17:40
@go
Kaj pa ti, ki hočeš zakrivat resnico, ki kaže kakšen svet je ratal pod nekimi lažnimi pametnjakoviči polnih nekih diplom, počnejo pa ogromno zla in še narod si največje psihopate in zločince izbira za vodje. A TO JE PA OK?
1
go 15.09.2026 ob 17:51
Zlo ni ok, @Dar. Nikoli ni bilo zlo dobro. Ni pa vsem pomembno dobro. Temelj vrednot se postavlja v družini od spočetja naprej. Kasneje so lahko v pomoč ali škodo tudi drugi ljudje.
0
Wolfgang van der Stille 15.09.2026 ob 17:55
... Razširjeno je mnenje, da sta inteligenca in izobrazba skoraj neločljivi ...
V katerih krogih naj bi to mnenje bilo razširjeno? 🤔
@go
Glej, svet ljudi so tako postavili sedaj, da nekdo, ki je lahko poosebljeno zlo bil pa je sposoben spacati skupaj formalno izobrazbo postane v družbi sprejet, kot pameten. Take potem postavljajo na razna vodilna in odločevalska mesta, kjer ima njihovo početje vpliv na velik del populacije. To pa se potem v praksi izkaže za izredno napačno početje in se sploh ne ustavi.
Zato ni prav, da se bistven pomen daje neki izobrazbi kar se tiče pameti saj kot že rečeno v mnogih mislih sama izobrazba ne izkazuje dejanske pameti ampak bolj sposobnost za določene okvirnosti. Ne pa da se to daje kot eden in edini vidik sposobnosti in pameti sploh pa ne, kot nekakšna dovolilnica ali vstopnica za nekaj. Zato je treba biti izredno previden pri tem. Praksa pa kaže, da je te previdnosti ponekod zelo malo.
Po eni strani je zelo prav, da se pogleda izkaz kaj kdo ve in zna, ker dati nekoga slepo v nek položaj je neumno enako, kot pa je neumno dati nekoga zlobnega, neetičnega v nek položaj samo zato, ker je na papirju izpadel sposoben.
V tej temi sta đarmun in lažniva pritepena korošica lulč, ki je povrh vsak dan nalita. To se ja vidi že iz vesolja. 😜
-2
Po moje 15.09.2026 ob 19:16
Ima pravna fikcija vso pravico tožnika šizo casha napotit na obvezen pregled koleščkov v buči, če sumi, da v tem grmu tiči zajec. 😂 Sicer nisem sodnik, ampak da mi pride nekdo s temi videi "slovenci zbudite se" in vloži tozbo, bi se takoj vprašal, kako je ta sploh na prostosti?😂
-2
Rita 15.09.2026 ob 20:30
Jaz imam hiter test pametnjakovicev.
Pokazi mi svoj dom in otroke. Uspeh v soli otrok. Osnovna sola uspeh otrok. In to mislim na zdrave otroke, da se ne boste sedaj vtikali v kaksne bolezni. Zdrave normalane otroke.
Ali so spostljivi, znajo pozdravit, imajo dobre ocene in ucne navade, znajo kaj naredit doma?
To je zame inteligenca odraslih vidna. Ta ki steje. Mi ljudje, osebe. Ta ki pametno pelje svoj rod naprej, da nekaj ustvari s pametjo, rokami in delom.
-1
go 15.09.2026 ob 20:32
@Dar
Ko pride nekdo na položaj, niti ni rečeno, da deluje povsem v skladu s tem, kar je kot izobraženec, strokovnjak, človek. Vstopi v nek sistem pravil in deluje v skladu z njimi, pogosto se zgodi, da nevede, ali pa mu je celo všeč tako. Hodi in deluje z malo privzdignjeno brado in glavo, hehe.
Intelligence and education have a strong, positive correlation, meaning people with higher cognitive test scores tend to complete more years of schooling, and additional education raises intelligence test scores by about 1 to 5 IQ points per extra year of school.
- Bidirectional Effects: Higher intelligence helps students progress further in school, while staying in school actively improves cognitive abilities across the lifespan
- IQ Score Gains: A major meta-analysis published in Psychological Science found that an extra year of education increases cognitive test scores by 1 to 5 points
- Academic Success: General intelligence correlates strongly with school grades and test scores, with meta-analyses showing an overall population correlation of around 0.54 between intelligence and school performance
- Genetics and Environment: Opinions on Reddit's cognitiveTesting forum show mixed opinions regarding how much environmental factors like education directly alter the core general intelligence factor (g), though test performance clearly improves
- Job Complexity: Education strongly predicts career level and job complexity (with correlations as high as 0.8), but high intelligence remains necessary for navigating complex, novel challenges in executive roles
Tako da, Darko Cash, sanjaj še naprej, da si "pameten". 🙂 Če ti v šoli ni šlo, je vsakomur jasno, da noben tak ne more biti "genij".
0
Logično 16.09.2026 ob 10:14
A tega ne vedo vsi?
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
15.09.2026 ob 13:16
Razširjeno je mnenje, da sta inteligenca in izobrazba skoraj neločljivi – da je inteligenten človek tisti, ki je veliko bral, pridobil visoko izobrazbo, veliko potoval, govori več jezikov in uporablja širok nabor besed, zato je zgovoren.
Samo, človek lahko ima vse našteto, pa še vedno ni posebej inteligenten.
Zakaj inteligenca in izobrazba nista ista stvar
Obstaja tudi velika verjetnost, da je oseba, čeprav nima nobene od zgoraj omenjenih lastnosti, naravno inteligentna. Izobrazbe ne smemo zamenjevati z inteligenco. Izobrazba živi s staro vsebino in inteligenco, ki ustvarja novo, zavedanje starega znanja kot novega.
Tu se naredi največ napak. Diploma pove, kaj se je nekdo naučil, ne pove pa, kako se obnaša, ko znanost ni več tema in se začne vsakdanje življenje z ljudmi okoli njega. To sta dve različni stvari in se merita na dva različna načina.
Majhne stvari, ki kažejo na naravno inteligenco
Inteligenca ni le suhoparno znanje ali bobnanje, ampak je tudi sposobnost razumevanja drugih. Kaže se v različnih malenkostih: v sposobnosti spoštovanja drugih, v tem, da sebe ne postavljamo v ospredje, da pomagamo drugim brez pompa in brez prošnje za hvaležnost.
Takšni ljudje lahko na primer cenijo dobro knjigo in pesem, znajo povedati zanimivo zgodbo, ki se je zgodila njim ali nekomu, ki jim je blizu, živijo urejeno življenje in znajo žalovati, a se tudi veseliti skupaj z drugimi.
Inteligenca je sposobnost razumevanja in videnja , strpen odnos do sveta in ljudi.
Ko je prava inteligenca najbolj vidna
Prava inteligenca se pogosto pokaže, ko nima nobene zveze s šolo, knjigami in diplomami. Znate prepoznati, kdaj morate razumeti osebo nasproti sebe, se znajti v neznani situaciji ali priznati, da ste naredili napako.
Inteligenten človek ni vedno najglasnejši in ima odgovor na vsako vprašanje. Zna poslušati, povezovati stvari, ki jih drugi spregledajo, in si premisliti, ko spozna, da se je motil.
Navsezadnje ni toliko pomembno, koliko si je nekdo zapomnil, temveč kaj lahko stori s tem, kar ve. Tukaj sta izobrazba in inteligenca najbolj očitno ločeni.