Nimamo lobijev, politične stranke ali tovornjakov, s katerimi bi zaprli ceste
Slovenija je po več kot 20 letih odlašanja podpisala sporazum, s katerim bo postala članica Cerna.
Jugo-Slovenija je bila soustanoviteljica laboratorija v Cernu. Potem smo stopili nazaj v petnajsto ali enajsto stoletje, ko je bila zemlja še ravna. Naši kljukci v najboljših oblekah so kradli kot srake in je vedno zmankalo za plačilo simbolne članarine.
Vendar v članku naše članstvo ni omenjeno, kot da smo padli včeraj na zemljo.
Morda tole dokazije naš obstoj tu na tem planetu:
V raziskovalno skupino je povabil prvo ekipo študentov, ki so se pozneje uveljavili na področju fizike delcev. Med njimi so bili Danilo Zavrtanik, ki na Univerzi v Novi Gorici vodi laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev, Peter Križan, vodja projekta Belle II na inštitutu za jedrsko fiziko v japonski Cukubi, ter vodja slovenske skupine znanstvenikov v Cernu Marko Mikuž. To sodelovanje je bilo zelo pomembno za poznejše sodelovanje s Cernom, saj so osebna znanstva premagala številne ovire zaradi slovenskega nečlanstva v organizaciji, se spominjata Križan in Mikuž.
In seveda, naš prvi. S pospeševalniki se je v Sloveniji med prvimi ukvarjal fizik Gabrijel Kernel, ki se je v šestdesetih letih izobraževal v Oxfordu in se v drugi polovici sedemdesetih pridružil znanstvenikom v Cernu, kjer je postal znanstveni sodelavec in vodja kolaboracije Omicron.
Gledala sem "spomijane" ob "Božičnem nočnem klubi. Kaj so to ljudje s tega planeta in tega časa?
Slovenija je po več kot 20 letih odlašanja podpisala sporazum, s katerim bo postala članica Cerna.
Jugo-Slovenija je bila soustanoviteljica laboratorija v Cernu. Potem smo stopili nazaj v petnajsto ali enajsto stoletje, ko je bila zemlja še ravna. Naši kljukci v najboljših oblekah so kradli kot srake in je vedno zmankalo za plačilo simbolne članarine.
Vendar v članku naše članstvo ni omenjeno, kot da smo padli včeraj na zemljo.
Morda tole dokazije naš obstoj tu na tem planetu:
V raziskovalno skupino je povabil prvo ekipo študentov, ki so se pozneje uveljavili na področju fizike delcev. Med njimi so bili Danilo Zavrtanik, ki na Univerzi v Novi Gorici vodi laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev, Peter Križan, vodja projekta Belle II na inštitutu za jedrsko fiziko v japonski Cukubi, ter vodja slovenske skupine znanstvenikov v Cernu Marko Mikuž. To sodelovanje je bilo zelo pomembno za poznejše sodelovanje s Cernom, saj so osebna znanstva premagala številne ovire zaradi slovenskega nečlanstva v organizaciji, se spominjata Križan in Mikuž.
In seveda, naš prvi. S pospeševalniki se je v Sloveniji med prvimi ukvarjal fizik Gabrijel Kernel, ki se je v šestdesetih letih izobraževal v Oxfordu in se v drugi polovici sedemdesetih pridružil znanstvenikom v Cernu, kjer je postal znanstveni sodelavec in vodja kolaboracije Omicron.
Gledala sem "spomijane" ob "Božičnem nočnem klubi. Kaj so to ljudje s tega planeta in tega časa?
0
Avtor: Božična vest
Nimamo lobijev, politične stranke ali tovornjakov, s katerimi bi zaprli cesteSlovenija je po več kot 20 letih odlašanja podpisala sporazum, s katerim bo postala članica Cerna.
Jugo-Slovenija je bila soustanoviteljica laboratorija v Cernu. Potem smo stopili nazaj v petnajsto ali enajsto stoletje, ko je bila zemlja še ravna. Naši kljukci v najboljših oblekah so kradli kot srake in je vedno zmankalo za plačilo simbolne članarine.
Vendar v članku naše članstvo ni omenjeno, kot da smo padli včeraj na zemljo.
Morda tole dokazije naš obstoj tu na tem planetu:
V raziskovalno skupino je povabil prvo ekipo študentov, ki so se pozneje uveljavili na področju fizike delcev. Med njimi so bili Danilo Zavrtanik, ki na Univerzi v Novi Gorici vodi laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev, Peter Križan, vodja projekta Belle II na inštitutu za jedrsko fiziko v japonski Cukubi, ter vodja slovenske skupine znanstvenikov v Cernu Marko Mikuž. To sodelovanje je bilo zelo pomembno za poznejše sodelovanje s Cernom, saj so osebna znanstva premagala številne ovire zaradi slovenskega nečlanstva v organizaciji, se spominjata Križan in Mikuž.
In seveda, naš prvi. S pospeševalniki se je v Sloveniji med prvimi ukvarjal fizik Gabrijel Kernel, ki se je v šestdesetih letih izobraževal v Oxfordu in se v drugi polovici sedemdesetih pridružil znanstvenikom v Cernu, kjer je postal znanstveni sodelavec in vodja kolaboracije Omicron.
Gledala sem "spomijane" ob "Božičnem nočnem klubi. Kaj so to ljudje s tega planeta in tega časa?
NB, če si že temo speljala v čisto druge vode, te moram dopolniti.
Ni čisto tako kot pišeš. Odnosi med Cernom in Jugoslavijo niso tako rožnati kot praviš, prav tako Slovenija ni tako apatična, kot trdiš.
Malo zgodovine:
Slovenci in CERN
Sodelovanje slovenskih znanstvenikov v CERN ima dolgo zgodovino, pravzaprav od samega začetka. Jugoslavija je bila ena od 12 držav ustanoviteljic, vendar je leta 1961 organizacijo zapustila. Leta 1989 je CERN podpisal sporazum o znanstvenem sodelovanju z Institutom Jožef Stefan in oddelkom za fiziko Univerze v Ljubljani. Pobude za članstvo s strani raziskovalcev in tudi podjetij so postajale vse glasnejše kmalu po osamosvojitvi Slovenije. Prva demokratično izvoljena vlada Republike Slovenije je leta 1990 vzpostavila stike s CERN in v začetku leta 1991 je bil podpisan Sporazum o znanstvenem sodelovanju med CERN in Republiko Slovenijo, ki je še danes formalna osnova sodelovanja slovenskih znanstvenikov.
Prve pobude za članstvo Republike Slovenije v CERN tako segajo v leto 1992, formalne dejavnosti glede članstva pa v leto 2009. Vlada Republike Slovenije je septembra 2009 obravnavala predlog za kandidaturo Slovenije za članstvo in sprejela sklep, s katerim je pooblastila ministrstvo pristojno za raziskave, za izvedbo vseh potrebnih postopkov za pridobitev statusa Slovenije kot kandidatke za članstvo v CERN. Vendar zaradi nestabilnih političnih razmer in naglega poslabšanja ekonomskega položaja države sklep ni bil realiziran.
(vir: http://www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/browse/1/article/62/9881/ http://www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/browse/1/article/62/9881/ )
0
Cernov projekt je stal pet miljard. Šala mala za slovence. V banke smo puhnili 8 miljard. Skoraj za dva Cerna.
Zanimivo. Vedno najdeš nekaj, kjer se jaz lažem. NE_VER_JET_NO.
Se ti kedaj sploh s kom strinjaš.
(Priznam, da mi všeč, ker nasprotuješ. Saj le tedaj je mogoč DIA-LOG:)
Lepe praznike ti želi. . Jaz obmoknila ne bom. Ti tudi ne. Torej sva za skupaj.
Zanimivo. Vedno najdeš nekaj, kjer se jaz lažem. NE_VER_JET_NO.
Se ti kedaj sploh s kom strinjaš.
(Priznam, da mi všeč, ker nasprotuješ. Saj le tedaj je mogoč DIA-LOG:)
Lepe praznike ti želi. . Jaz obmoknila ne bom. Ti tudi ne. Torej sva za skupaj.
0
Avtor: Draga, draginja
Cernov projekt je stal pet miljard. Šala mala za slovence. V banke smo puhnili 8 miljard. Skoraj za dva Cerna. Zanimivo. Vedno najdeš nekaj, kjer se jaz lažem. NE_VER_JET_NO.
Se ti kedaj sploh s kom strinjaš.
(Priznam, da mi všeč, ker nasprotuješ. Saj le tedaj je mogoč DIA-LOG:)
Lepe praznike ti želi. . Jaz obmoknila ne bom. Ti tudi ne. Torej sva za skupaj.
Počak mal, nisem rekla da lažeš, ampak da ni čisto tako kot pišeš in sem te dopolnila. Med tem je velika razlika, se ti ne zdi?
Naspotujem ti, ko se ne strinjam s tabo v stvareh, ki se tičejo temeljnih človekovih svoboščin, kot je recimo moja vera. Me razumeš?
0
Seveda razumem tvoje besede. Tebe žal ne razumem. Vendar to je moj problem, mar ne.Ti ne želiš biti meni razumljiva.
Vesle praznike in srečno ter uspešno novo leto, tako kot vsako sledeče.
Vesle praznike in srečno ter uspešno novo leto, tako kot vsako sledeče.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
26.10.2015 ob 16:17
Tri substance, ki so poznane kot najdražje snovi na svetu, so antimaterija (še posebej antiatom oziroma antivodik), saj naj bi kljub recesiji za unčo (28,35 grama) antiatoma lahko dobili neverjetnih 1,75 bilijona dolarjev oziroma 1,2 bilijona evrov.
Da, prav ste prebrali, bilijonov in ne milijard evrov. Če tako preračunamo v gramsko vrednost, lahko hitro ugotovimo, da bi za gram te v svetu zelo iskane snovi iztržili neverjetnih 40 milijard evrov.
Toda antimaterija ni edina snov, ki je zares pregrešno draga. Med najdražje substance na svetu spada tudi hafnij in izomeri tantala, zneski za te snovi pa se vrtijo okoli 480 milijonov dolarjev oziroma okoli 325 milijonov evrov za unčo (28,35 grama), iz česar lahko sklepamo, da bi za gram tovrstne snovi odšteli 11 milijonov evrov.
Cena antimaterije se je pojavila leta 1999 in je takrat znašala približno 50 trilijonov evrov na gram, kar pomeni, da je cena v zadnjih 10 letih drastično padla. Vzrok, da snov dosega tako vrtoglave zneske, se skriva v izredno majhni proizvedeni količini z nepredstavljivo energijsko močjo.
http://images.24ur.com/media/images/213xX/Oct2009/60344665.jpg?7048
Antimaterija velja za najdražjo snov na svetu.