☕ Huda depresija in misli na samomor

Kako da si ne najdeš partnerja saj je moških veliko.

Pojdi na zdravljenje v psihiatrično v polje za nekaj mesecev.

Na psihiatriji mi ne bi dali ne službe, ne denarja, ne izobrazbe, ne prijateljev. Edin s tabletami bi me našopali, še vedno pa bi bilo moje življenje ena velika zavožena žalost.

Sam nisem na kaj boljšem kot si ti. Sem sicer dve leti mlajši samo v istem kurcu. No, ja edino šole pa mam. Sem pa tudi veliko krat razmišljal o samomoru. Samo kaj češ. Smrt je tako definitivna. Potem je vsega konec v trenutku. Sam ne morem tega naredit. Zato se kar naprej trudim in nekaj poizkušam popravljati. Pač tak sem tudi v naravi.

Kaj pa če bi se midva dopisovala? Mogoče bi pa bi nama bilo kaj lažje pri srcu?

Ja kar začnita z dopisovanjem.

To si tudi ti pisala?

Konec :: 2 dni nazaj
Nič več skrbi, nič več bolečine, nič več žalosti, stresa, neprespanih noči, nič več življenskega nesmisla, zlobe in tegob. Zdajle sem, potem me ne bi bilo več. Samo pogum bi morala zbrati in bi se rešile te življenske bede od bed. Saj itak bom enkrat umrla tko da še bolje, če bi prej. Smrt je tako blizu, na dosegu rok, pa tako daleč, eh pa to življenje

Morda ne bi bilo slabo, da se greš pogovoriti s kakim psihiatrom, tablete ti sam tolk pomagajo, da prideš ven s tahujšega in da imaš več energije za naprej.

Moj psihiater pravi da danes že vsak drugi rabi tablete in psihiatra in vidim,da ima prav.

V taki družbi kakršna je danes to sploh ne bi smelo presenečati. Tudi sam jemljem anti-depresive. Zelo mi pomagajo. Moram priznati, da brez te podpore bi bluzi še dolgo okoli.

Osamljen kere sntidepresive pa maš

Pač ene blage anti-depresive. Sej je isti 🤐 kere, ko je vse eno in isto sranje samo drugo pakovanje.

V tejgnili in pokvarjeni družbi so vsi normalni na antidepresivih...

Ti bom še jaz napisala par besed. Seveda si sedaj v hudi stiski.

Vendar, povej nam, kaj si do sedaj počela.?
Staršev še nimaš tako starih, da bi jim bilo potrbno pomagati, vendar se lahko na nek način priključiš njunemu delu in jima pomagaš. !
sedaj si prišla na ta splet, to je dobro. Piši, piši nam vse kar ti pride na pamet. Daj odpri se in razbremeni.
Imaš kolikor imaš let. To je nepomembno. Ali veš koliko je moških, ki so pravtako sami in iščejo sorodne dušice.
Potem so tu še ene vrste moški, ki so starejši in potrebujejo pomoč. Dobrodošla je ženska pomoč in sobivanje.

Malo se ozri naokoli.
In predvsem nam piši, mi smo kot naročeni za klepetanje in vse ostale neumnosti po redu.

Daj, oglasi se TAKOJ SEDAJ.

Res je depresivc.

A misliš, da lhako se kar naročiš. Sam sem šel k psihiatrinji in dobil tabletke. Potem sem šel na skupino. Tam potem odločajo kako in kaj. Še za tablete nimaš nič za govort. Dajo ti jih take in s tem moraš bit zadovoljen kakršne maš.

postani prostitutka

To pa ni res, vsaj ne bi smelo biti. Med zdravnikom in pacientom bi moral biti vzpostavljen enakovreden odnos in povratne informacije, saj se oba trudita najti pravi izhod in pravo zdravilo, ki je tako ali tako samo prehodna postaja na poti iz depresije.

Avtorica pa, ce ga bo lomila s kaksnimi poskusi, se zna zgoditi, da si res ogleda psihiatrijo bolj od blizu ..

Sam tudi hodim k psihiatru in ti lahko povem, da glede povratnih informacij so seveda na voljo to ni problem samo o nekem enakovrednem odnosu pa je bolj težko govoriti. Psihiatri imajo diplome in leta izkušenj ti pa prideš ke kot en bizgec čist na tleh in tam prosiš za pomoč. Ne vidim tle možnosti za enakovreden odnos. Konec koncev ti je itak vse eno. Nafilan si z anti-depresivi in si zadovoljen že s tem, da ti gre malo na bolje. Poleg tega si v čisto drugačne mentalnem stanju. Ja, lahko je govoriti o nekem teoretskem enakovrednem odnosu sam to nikoli ne bo če mene vprašaš.

Nisem vedel, da je to psihiatrični forum z depresivci in ostalimi čudnimi ljudmi. Sem mislil, da je čvek za relaksacijo.

in si se bridko razocaral 😆... pojdi si prebrat recept za pizzo iz cvetace ali pa odpri kaksno ne-cudno temo, pa bo relaksacija ...

Tenebris, ce nate projicirajo obcutke vecvrednosti, jih veselo odprojiciras nazaj, ker to ni tvoj problem.
Res je clovek takrat v bolj ranljivem stanju, ampak vseeno bolnik, uporabnik in ne neka lutka.

jest se pa ravno tega bojim da bo bom ostal brez službe in spet ne bom nič imel, in bom spet v depresiji, nimam prijateljev, punce, sem manjvreden pri nekaterih ljudeh, ko jih vidiš že s pogledom. To mi je res težko in take reči me zabijejo, in nimam potem volje ne nič....

okoli sebe me vsak tako pokvarjeno družbo, d ani čudno, da se dogajajo samomori, ampak sem na nek način močan in me nekaj žene da ne morem tega naredit samomora.

Hvala za prijazen odgovor. Bom se potrudil.

Spremeni pogled sam nase in te bojo tudi drugi gledali drugače. Vsak človek je neprecenljiv. Prav vsak je poseben, niti en ni vreden zaničevanja.
Spremeni pričesko, kak nov kos oblačila in nasmeh na obraz. Odziv ljudi te lahko preseneti. Žal z jamranjem in govorjenjem kako slabo je, samo še več slabega prineseš v svoje življenje. Vedi da zmoreš več kot misliš da lahko! Verjemi vase!

depresija je huda bolezen, sem jo izkusila. To dejanje, da sta se oglasila je že nekaj. Sledeče dejanje naj bo, da se pridružita in družita vama ustreznim skupinam. Nikakor ne depresivnim, normalnim veselim z veliko elana in življenske energije. Vse skupine vaju bodo sprejele, če le ne bosta težila. Vklopita se. .
Zavedati se morata, da brez vajine volje izboljšati življenje, durgi ne moremo nič.
Odprla sta se. Sedaj nadaljujta. Kar tu , na Čveku 123 napišita kar koli, samo pišita in vstrajajta.

Jutri se dobim s nekom, ki sem ga spoznal na monu. Upam, da se bova dobro ujela in se še naprej lepo dopisovala.

Vesela sem zate, za vaju!

Tole si pa lepo napisala, nikolibolje.
In nasvet na koncu, dejansko, če komu dobro dene, da mal pojamra, mogoče dobi kakšen nasvet, idejo, mogoče le malo energije ... naj se javi, zato so forumi idealka.

svaka čast tebi za dobro razmišljanje!