0
Avtor: Nama
Nama je imela kopališče???o ja
tudi hotel slon je imel kopališče
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
Avtor: Nama
Nama je imela kopališče???o ja
tudi hotel slon je imel kopališče
Ti je znano, kakšna kopališča so bila to? Jaz pomislim bolj na nekakšne hamame, savne ali javne kopalnice, ne pa kopališča v današnjem smislu.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
27.07.2016 ob 16:10
Leta 1857 je hišo na dražbi kupil Andrej Malič, kjer je zgradil dvonadstropni hotel z gospodarskimi poslopji in obokanimi hlevi za vozove. Hotel Pri Maliču se je imenoval tudi STADT WIEN ali Mesto Dunaj.
Leta 1873 je bila ustanovljena Kranjska stavbna družba ter kupila od Maliča hotel in sosednjo hišo z zemljiščem velikem skoraj 3 orale med Slovensko cesto in Prešernovo ulico ter med Tomšičevo ulico in Cankarjevo cesto.
Leta 1874 je Kranjska stavbna družba začela graditi hiši na Cankarjevi 3 in 5 po načrtih Dunajskega arhitekta Julija Dörfela ter povečala hotel Stadt Wien.
Leta 1896 je v dvorani hotela, kjer je sedaj kino Komuna potujoče kinematografsko podjetje od 16. do 26. novembra prvič v Ljubljani predvajalo filme.
Leta 1934 je hotel Stadt Wien prevzela Jadranska podonavska banka, ki ga je kasneje prodala tvrdki Bata za gradnjo trgovske hiše. Novo stavbo so pomaknili za 9 metrov od prejšnje zazidalne črte.
Leta 1938 je tvrdka Dukič začela rušiti stavbo hotela.
Aprila leta 1939 je bila trgovska hiša pod streho, poleti so že izvajali obrtniška dela.
Jeseni leta 1939 je bila stavba nared za vselitev in takrat so podrli zadnje ostanke hotela.
V kleti trgovske hiše je bilo kopališče s prhami in sušilnicami z vročim zrakom za 60 kopalcev.
V pritličju je bil trgovski lokal Bate, ki je bil največji v Ljubljani. Poleg trgovine sta bila še manjša lokala, čevljarska delavnica in kinočakalnica. Kinodvorana s 500 sedeži je bila na dvorišču.
V štirih nadstropjih so bili pisarniški prostori, ki so jih dajali v najem.
V petem in šestem nadstropju so bila stanovanja za zaposlene, za hišnika, za najemnika kavarne in upravitelja.
V sedmem nadstropju je bila kavarna s teraso.
Leta 1965 so trgovski hiši prizidali novi del ob Tomšičevi ulici po načrtih arhitekta Bogdana Finka in Miloša Lapajneta.
https://c2.staticflickr.com/8/7560/28302800630_3cdd63297e_z.jpg
Stadt Wien 1900
https://c2.staticflickr.com/8/7555/28480153172_b18f9279fe_z.jpg
Bata 1939