Po letu 1668 je bil pozidan kamniti most prek hudournika Pšata.
Na levem bregu je bila skromna enonadstropna 2x3 osna stavba z dvema v spodnjem delu zidanima, v zgornjem delu lesenima vogalnima stolpičema na začelni , zahodni fasadi.
Izvor dvora ob Pšati je delal preglavice že Valvasorju, ki se je leta 1689 omejil le na podatke, da ga je postavila dragomeljska gospoda, da je bil nekoč lamberški in da je zdaj v posesti gospoda Jakoba Locatellija.
Leta 1803 je zadnji lastnik Anton Rubež združil posest s posestvoma Mengeš in Mala Loka.
1312
Omenjen kot houe dacz Dragomel.
Bil je sedež manjšega pridvornega gospodarstva.
Eva, sestra ljubljanskega meščana Tomaža je zastavila dvorec nemškemu viteškemu redu iz Ljubljane.
Dvor je bil skromna podeželska stavba, lahko tudi stolpastega tipa.
1386
Dvor se omenja kot turen Dragomel.
Pentzel Šempetrčan in žena Ana sta prodala kranjskemu deželnemu glavarju Hugonu Devinskemu stolp in vse, kar je sodilo zraven.
Gospodje Devinski so se lotili temeljitih prezidav grajske stavbe.
1411
Dvor se omenja kot geschloss Dragomel.
Naslednik Devinskih, Reinprecht Walsee je podelil dvor v fevd Juriju Wachsensteinerju.
V 16. stoletju so dvor zaradi turške nevarnosti močno utrdili.
1528
18. julija so Turki prodrli do Mengša in Dragomlja.
Oplenili in opustošili so vasi.
Gradu niso mogli ne zavzeti, ne požgati.
1539
V letih 1539 in 1541 je ljubljanska trgovska rodovina Glanhofer dragomeljsko posest z mlinom in pravico do ribolova v Pšati in Bistrici prodala grofom Thurnom s Križa pri Kamniku.
Z dedovanjem in porokami je dvor večkrat menjal lastnike.
Ti so bili tudi Lambergi, Auerspergi in Barbi.
Za časa Valvasorja je bil grad v posesti Ernesta grofa Sauraua.
Pozneje je sledilo več lastnikov.
V 17. stoletju je grad začel propadati.
1689
Pozidan je na zračnem prostoru na všečni ravnici,
kjer z ene strani mamijo poglede očarljiva zložna polja,
z druge s cvetjem posejane trate in zeleni logi.
Vendar pa gre,
kar zadeva mike,
prvo mesto parkovnemu nasadu,
precej pred grajskim vhodom,
in to ne samo zaradi lepih cvetličnih nasadov,
marveč tudi zaradi vode,
ki jih obteka in oklepa kot srebrn prstan,
saj sklepa venec na čast njegovi občudovanja vredni prijetnosti in lepoti.
Dvorec je bil pozidan na moč lepo in prijazno in najti je v njem velik mlin.
Poganja ga voda,
ki obteka dvorec in tudi že omenjeni parkovni nasad.
Prek vode drži leseni most,
ki te skozi lep portal pod čednim stolpičem pripelje noter v grad.
Znotraj odkrijemo veliko dvorišče in razsežen prostor,
sredi njega pa veliko lokev ali ribnik,
ki je pogosto poln majhnih krapov.
Sredi te vode stoji notranji dvorec,
ki je okrogel in krog in krog obdan z vodo.
Tudi prek tega širokega in globokega jarka drži lesena brv,
ki vas popelje v imenovani notranji dvorec.
Tudi tu je znotraj spet prikupno dvorišče ali prostor.
Nad vhodom,
skozi katerega jezdimo ali pešačimo,
je grb grofov Thurnov.
Valvasor
1719
Grof je dal razkriti grajski stolp, opeko pa prodati.
Pri nekaterih drugih stolpih se je ostrešje samo sesulo, voda pa je ob deževju zamakala zidovje.
Grajske hleve so podrli.
1725
Po smrti upravitelja gradu je komisija zaslišala več prič o stanju gradu.
Lastniki gradu so se naglo menjavali in stanovali pogosto drugje, oskrbniki pa so slabo vzdrževali grad.
Grad se je zaradi slabih temeljev in vlažnega zemljišča pogrezal že v času grofa Barba.
Takrat so za nekaj let speljali vodo iz grajskega jarka.
Za časa upravitelja Učana je bilo nevarno stanovati v gradu.
1840
Grad Dragomelj je podobno kot drugi gradovi,
obstajal iz dveh med seboj ločenih stavb,
visokega ali gosposkega dvorca in poselskega gradu.
Prva je ležala znotraj slednje,
obe je obdajala voda.
Pravi ali gosposki dvorec je oblikoval neenakostrani,
vendar regularni sedmerokotnik,
stal pa je sredi okroglega,
izdatno s krapi napolnjenega ribnika.
Bil je neutrjen in le enonadstropen,
če ne štejemo stolpa sredi prednje strani nad glavnim vhodom.
Ta stolpič se je vzdigoval prek grajske strehe,
na sredi je imel manjše okno in na vogalih štiri strelnice.
Imel je visoko in strmo streho.
Nad polkrožno obokanimi vrati je bilo dvojno okno,
na obeh straneh pa je bilo še po eno četverokotno okno.
Od vrat je držal prek ribnika lesen,
z ograjo opremljen most.
Na dvorišču dvorca so na sredi izkopali imeniten vodnjak,
ki je nenehno in v obilju dajal vodo.
Zunanji dvor je skupaj z obdajajočim ga obzidjem oblikoval črko D,
katere ravna stran je bila obrnjena proti glavni stranici dvorca.
Dvorišče,
ki je tako nastalo zaradi gradu,
je bilo kaj veliko.
Zunaj je obdajala obzidje in poselski del gradu tekoča voda,
prek nje je držal širok ograjen most.
Na desnem kotu ravne stranice je bil napošev prizidan štirioglat,
nadstropje visok,
strmo zastrešen stolp.
Imel je na vsaki strani le po eno okno na sredi.
Tik ob njem je bila enako visoka stavba z neenakomerno razvrščenimi okni,
nanj pa se je prislanjala mnogo daljša in dosti nižja stavba,
ki je imela poleg pritličja le še pet nadstropij in navzven vsega le dve okni.
Na njenem desnem koncu,
pošev nasproti vhoda v osrednji grad,
je bil prebit vhod,
nad njim pa se je vzdigoval zelo visok štirioglat stolp s prirezanimi stranicami,
ki je branil dostop.
V levem delu prednje strani je bil velik mlin,
katerega kolesje je poganjal mimo tekoči potok.
Bil je nadstropje visok,
imel pa je okna in strelnice.
Med mlinom in vhodnim stolpom je bil zid,
ob mlinu opremljen z zidanim pomolom,
sicer pa je imel zid nadzidke z nepravilno v dveh vrstah razvrščenimi strelnicami,
na notranji strani pa je bil opremljen z obrambnim hodnikom.
Na dvorišču je bil ob desnem notranjem vogalu mlina okrogel,
tri nadstropja visok stolp,
krit z lijakasto streho,
ki je segal daleč čez obzidje.
Vsenaokrog je bilo obzidje z nadzidki,
strelnicami in lesenimi obrambnimi hodniki na notranji strani.
Pogled,
ki ga je nudil grad,
je dopolnjeval okrasni vrt s tisočerimi pisanimi cvetlicami.
Hormayer
O obstoju gradu pričajo le še sledovi grajskih jarkov in okopov.
Grad je bil edini vodni grad na Slovenskem.
Vodna jarka sta obkrožila zunanji obod dvorca, dvorec in cvetlični nasad Lustgarten.
Napajala sta se iz Pšate.
Jedro enonadstropnega dvorca je bilo srednjeveško s ključastimi strelnicami.
Zunanji grajski obod je nastal sredi 16. stoletja.
Na obod so bila od znotraj prislonjena gospodarska poslopja in mlin.
V prvi polovici 18. stoletja so baročni dvorec pozidali grofje Lamberg.
1758
Lastnik dvorca Leopold Karl grof Lamberg.
Dvorec je bil reprezentančna enonadstropna stavba z osrednjim rizalitom, sklenjenim z ravno balustradno ograjo na vrhu in z dvemastranskima rizalitoma.
Ob straneh sta se prislanjali ob dvorec pritlični arkadirani galeriji, ki sta se končali s pritličnima gospodarskima stavbama.
Pred dvorcem, na nižji terasi je bil urejen baročni francoski park, v katerega nas je pripeljal razkošen, na rusticirane slope oprt vhod.
Na nizki vzpetini desno od dvorca je bil s kupolo krit, na stebrišče oprt baročni paviljon.
02.11.2017 ob 11:49
Na levem bregu je bila skromna enonadstropna 2x3 osna stavba z dvema v spodnjem delu zidanima, v zgornjem delu lesenima vogalnima stolpičema na začelni , zahodni fasadi.
Izvor dvora ob Pšati je delal preglavice že Valvasorju, ki se je leta 1689 omejil le na podatke, da ga je postavila dragomeljska gospoda, da je bil nekoč lamberški in da je zdaj v posesti gospoda Jakoba Locatellija.
Leta 1803 je zadnji lastnik Anton Rubež združil posest s posestvoma Mengeš in Mala Loka.
Kdaj je dvor propadel ni znano.
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/fc/Valvasor_-_Dvor_Dragomelj.jpg