A veste,,,,KAJ vam , povem da ste vsi kreteni kateri volite SDS.... Ker to so samo svinje pri ,koritu katere KRADEJO nam poštenim državljanom IN JAS ZATO NEBOM sploh,,,,volila....KORONAVIRUS JE SAMO GRIPA tako da ljudje pejte mal ven,, na sonce
0
Končno. 01.04.2020 ob 23:12
Ti pa boš jutri blokiran, kakor ostali tvoji računi. Greš stavit? Kar glej.
0
mogoče 01.04.2020 ob 23:15
Mah itak. Krade avatarje,...identitete in bogu čas.
Se spomnim še časov, ko sem v resnici mislila, da je v Banovcih. Sem si mislila, pa kaj ga starši vlačijo vsakih nekaj tednov tja gor.
0
Končno. 01.04.2020 ob 23:18
Več kakor dovolj za block, mogoče tudi za krajo in zlorabo identitete. Kar pa je že zagrožena kazen 🙂
Zlorabljena identiteta in SIS II
Zaščita lastne identitete je vse pomembnejša, saj pojav zlorabe identitete narašča, posledice pa so lahko zelo hude. Zato je zlorabljena identiteta v SIS II posebna kategorija znotraj razpisa.
Če se pri poizvedbi v SIS II v okencu "kategorija identitete" pojavi "zlorabljena identiteta", mora uradnik, ki opravlja preverjanje, stopiti v stik z nacionalnim uradom SIRENE in pridobiti dopolnilne podatke, da se razjasni, ali je oseba, ki se preverja, iskana oseba ali oseba, katere identiteta je zlorabljena. To pomeni, da so za vsak primer zlorabljene identitete v sistemu na voljo identifikacijski material in osebni podatki osebe, katere identiteta je bila zlorabljena.
Kako vemo, da je neznanec res oseba, za katero se predstavlja?
Identiteta je ujemanje podatkov z resničnimi dejstvi. Opredeljujejo jo:
primarne značilnosti (osebno ime, datum rojstva, podatki o šolanju, podatki o osebnem statusu, zaposlitvi itd.) in
sekundarne oz. biometrične značilnosti (prstni odtisi, DNK, obraz, barva oči itd.).
Kdaj pride do zlorabe identitete?
Do zlorabe identitete pride, ko nekdo prevzame identiteto druge osebe in pod njenim imenom izkorišča njene pravice, si na njen račun pridobiva premoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo. Posledice takšnih zlorab so lahko zelo hude.
0
Končno. 01.04.2020 ob 23:19
Kraja identitete je v Sloveniji z novim Kazenskim zakonikom (sprejet je bil leta 2008) definirana kot kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Področje kraje identitete inkriminira četrti odstavek 143. člena Kazenskega zakonika RS: “Kdor prevzame identiteto druge osebe in pod njenim imenom izkorišča njene pravice, si na njen račun pridobiva premoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let”.[4]
Kraja identitete je v zadnjem desetletju najhitreje razvijajoča se vrsta kriminala in v skladu z Zakonom o kazenskem postopku lahko vsakdo naznani kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov, s pisno ali ustno ovadbo na pristojno državno tožilstvo ali policijo.
01.04.2020 ob 23:07