PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

Gradovi in dvori - 2


porajkel :: 05.12.2017 ob 18:01
Moja prosnja: Bizeljski grad.
Sunbeam :: 05.12.2017 ob 18:03
Zanima me, zakaj si preskočil celih 305 let iz 1688 na 1993?
♡♡♡♡♡ Slovenska narodna: "Le not ga daj, bom laže spala."
lelj :: 05.12.2017 ob 18:19
Avtor: Sunbeam
Zanima me, zakaj si preskočil celih 305 let iz 1688 na 1993?


ker očitno ni podatkov med tema letoma

v glavnem je edino kar je Valvasor napisal znanega
SOVRAŽNIKI:

vednonesramen
lelj :: 05.12.2017 ob 18:22
Avtor: porajkel
Moja prosnja: Bizeljski grad.


prošnja zapisana
SOVRAŽNIKI:

vednonesramen
porajkel :: 05.12.2017 ob 18:25
Hvala.
lelj :: 07.12.2017 ob 18:55
BIZELJSKO
Wisell

Na manjši, na treh straneh prepadni skalnati klopi v Bizeljski vasi pri Orešju, ob vznožju gradu Kunšperk.
Občina Brežice.


Grad Bizeljsko, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681

1042
Bizeljsko je sodilo k alodialni posesti, ki jo je Hema Breže – Selška podarila krškemu samostanu.

Alod(ij) (latinko allodium, staronemško allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe. Prvotno je bila alodialna posest oproščena tudi deželnih davkov. Alod je bilo mogoče tudi dedovati brez vseh ovir.

Alod kot lastniška oblika ima izvor pri germanskih plemenih in ljudstvih, preden je prišlo do nastanka fevdalnega sistema. Zemljišče, ki je bil prvotno skupna lastnina celotne ljudske skupnosti, je bilo izročeno posameznemu članu. Germanska ljudstva so razdelila ali podelila zemljišče in prostor, ki so ga osvojili in v deželah pod njimi v last podelili svobodnim ljudem. To ima za posledico bistveni značaja alodijalnosti: samo po volji celotnega ljudstva ali po ljudskem pravu zanesljive in pristno dodeljene proste lastnine. Lastnik je prost vseh zasebnih odvisnosti in omejevanja njegovih pravic. V številnih regijah je sprva le lastnik aloda veljal za prostega ali svobodnjaka, ki je sodeloval pri vseh javnih pravicah in dolžnostih Skupsosti. Bili so člani deželne skupnosti. Prosti posestniki v zgodnjem srednjem veku so bila ena od skupin, ki so se skozi čas razvile v plemstvo. Sami sebe so videli kot enakovredne partnerje vladarjev, ker so bili povezani z njim kot tovarišem v deželni skupnosti in se mu ne podrejajo kot vazali. Tako lahko na alodijalno lastnino vezane svoboščine (davčne oprostitve, lovske pravice, itd.) prejemajo v večini dežel le plemiči, so ostali zemljiški lastniki tudi po letu 1500 ko so morali biti bolj in bolj podrejeni deželnemu knezu – politično in gospodarsko vpliven razred. Izraz alod se pojavlja samo v Frankovskem območju in pravu na območju, ki je pripadalo frankovskim plemenom. V Angliji v času bitke pri Hastingsu leta 1066 že ni bilo več alodov, v Franciji pa predvsem na jugu. V Nemčiji je alodijalna lastnina koncentrirana predvsem pri plemstvu na jugu.

1071
Bizeljsko je prešlo v posest novoustanovljene krške škofije.

1251
Bizeljsko se kot gospoščina krške škofije posebej imenuje.
To pomeni, da je tu že obstajal dvor.

1278
Po dvoru Bizeljsko se kot priča v darilni listini imenuje vitez Eberhard Bizeljski von Visel.
Grad so pozidali kasneje.

Ko so bizeljski vitezi izumrli so na gradu gospodarili gradniki.

1404
V krškem urbariju dominija Vysell se omenjajo kmetije, ki leže pod gradom. (sub castro Vysell)
Na gradu je gospodaril gradnik Hans iz Kozjega.

1421
Na gradu sta gospodarila gradnika Žiga in Andrej Dobrnska.

1441
Krški škof Johan je grad Bizeljsko skupaj z gradovi Pilštanj, Podčetretk in Mokronog zaradi celjske nevarnosti izročil cesarju Frideriku.

Iz let 1442 in 1443 je ohranjeno poročilo o inventarju grajske orožarne.

1458
Na gradu sta gospodarila gradnika Henrik in Jošt Soteška.

1475
Grad (castrum Visl) je uspešno kljuboval turškemu obleganju.

1515
Grad so zavzeli in oplenili uporni kmetje.

1532
Krški škof je oddal gospoščino v najem Hansu Tattenbachu.

1542
Ob vrednotenju premoženja so grad Bizeljsko ocenili na 300 funtov pfenigov, pristavo pa na 60 funtov pfenigov.

1573
Grad so zavzeli in oplenili uporni kmetje.

1608
Tattenbachovi dediči so si posest pridobili v dedno last.

1623
K gradu je bila prizidana kapela svetega Hieronima.

1665
Omenja se grajska kapela v vizitacijskem protokolu.

1696
Omenjen je grajski kaplan v zvezi z grajsko kapelo.

1749
Lastnica gradu je bila grofica Walburga rojena Tattenbach.

1803
Lastnica gradu je bila grofica M. Dietrichstein.

V času Napoleonove okupacije so bili na gradu nastanjeni Francozi.
Nekateri od njih so ostali v tukajšnjih krajih.

Na gradu je bil tudi sedež deželnega sodišča.
1820
Lastnik je bil F. Hirschhofer.


Grad Bizeljsko, Jozef Franz Kaiser, Lithographirte Ansichten der Steyermärkischen Städte, Märkte und Schlösser, Gradec 1830

1858
Knez Windischgrätz je bizeljsko gospoščino združil s kunšperško.

Med vojnama je bil lastnik gradu grof Hugon Ceschia S. Croce, ki je grad dobil po ženi kneginji Windischgrätz.

Med drugo svetovno vojno sta bila lastnika gradu baronica Kristina in njen mož Nikolaj plemeniti Maasburg.

Po vojni je grad postal ljudska last.
Zdaj ga upravlja Posavski muzej Brežice.


Grad Bizeljsko so pozidali v poznem srednjem veku v tradiciji obodnega gradu.
V današnji podobi kaže tipične renesančne poteze.

Pot do gradu se vije okrog hriba, gre skozi vhodni stolpič in se ob dva metra visokem obzidju vzpne na ravnico, kjer so znotraj obzidanega predgradja ohranjeni ostanki gotske pomožne ali gospodarske stavbe z delno prvotnimi, a zazidanimi okenski profili.

Vrh kope je grad, ki ga poudarjata 2 okrogla renesančna stolpa s poševnima pritličjema.
Eden med njima, ki sega v višini štirih nadstropij, je opremljen s kordonskim kamnom.

Na prednji strani je tik vhoda v grad prizidana kapela svetega Hieronima iz leta 1623 s tristranim sklepom.
Enonadstropna stavba je delno podkletena.

Štirje trakti oklepajo renesančno arkadno dvorišče s kamnito cisterno.
Arkade počivajo v pritličju na slopih, v nadstropju pa na okroglih stebriščih.
Vratna loputa pod arkadami zapira dostop do stopnišča, ki drži v klet.
Tri sobe v nadstropju in obok kapele so okrašeni s kvalitetnim štukom tretjega desetletja 18. stoletja.
V kapeli je ohranjen baročni veliki oltar.
Okna in vrata imajo renesančen značaj.

SOVRAŽNIKI:

vednonesramen
zanimivo je :: 07.12.2017 ob 19:10
O! Hvala ti! Zelo si se potrudil.
Izčrpno si napisal.

Užitek je bilo prebrat.
lelj :: 07.12.2017 ob 19:11
hvala

še večji užitek je bilo delat zapiske in tipkat
SOVRAŽNIKI:

vednonesramen
porajkel :: 07.12.2017 ob 20:02
Hvala, hvala, hvala.

Nekaj vprasanj.

"1278
Po dvoru Bizeljsko se kot priča v darilni listini imenuje vitez Eberhard Bizeljski von Visel.
Grad so pozidali kasneje."

So ga pozidali za casa tega Eberharda?

Kdo so bili gradniki?

1820 je bil lastnik Hirchhofer. Omenjas Windischgrätze in letnico 1858. So takrat grad kupili ali ze prej in ce ves letnico?

Tole s Francozi je zelo zanimivo.

Enkrat sem bila v tem gradu. Ceprav je bil zelo lep in tiste sobe, ki jih omenjas in njihova stukatura so res cudovite. Ampak takrat je bil en del gradu dodeljen nekim ljudem - nekdo je rekel, da so brezdomci in so bili precej besni, ko smo se priblizali njihovemu koncu gradu, ceprav nismo prestopili vrvi, ki je bila tam. Sicer so notranji prostori zgledali v precej bogem stanju, a hkrati, kot da se pripravljajo na prenovo, a ni bilo nikogar tam, ki bi lahko odgovoril na vprasanja. Tisti stanovalci so nas pa samo podili stran. Mogoce ves, kako je zdaj tam, ce je prenovljen in povsod dostopen obiskovalcem? Imam namrec poseben interes prav do tega gradu.
porajkel :: 07.12.2017 ob 20:03
Hvala za razlago besede alod. V anglescini ima beseda alottment podoben pomen se danes.

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.