1890
Kravanjev travnik obzidan s kamnitim zidom. Na zgornjem delu travnika sta bila hlev in manjši objekt.
Vojno ministrstvo se je na travniku odločilo zgraditi utrdbo WERK ROMBON za topniško obvladovanje Bovške kotline. Prepad pod travnikom je onemogočal pehotni napad dokler je bil Rombon v avstrijskih rokah.
Zamislili so si 10 metrov visoko dvoetažno utrdbo z dvema ramenskima kaponirjema in kasarno v zadnjem delu utrdbe. Velika bi bila 30x40 metrov in zgrajena v obliki črke L. Zgrajena bi bila večinoma iz betona, prednja stran pa bi bila obložena z granitnimi kvadri. Zdržala bi zadetke najmočnejših granat.
V utrdbi bi bila 2 častnika, 88 vojakov, 32 topničarjev, 3 pionirji, 3 telegrafisti in 1 sanitejec.
Najbližja železniška postaja je bila 28 kilometrov stran v Trbižu. Tam so z vlaka preložili na vozove cement v 200 kilogramskih sodih, granit, premog za črpalko, jeklene profile, topovske ščite, topove, oklepne kupole in strelivo. Prek Rablja, Predela in Kluž so vse to pripeljali do gradbišča.
Ker je bilo za gradnjo potrebno veliko vode in v bližini Kravanjevega travnika ni bilo izvira so se odločili za črpanje vode iz doline. Ob desnem bregu Koritnice so pod Klužami postavili črpalko Cellerin. Ta je črpala vodo in po tlačnem cevovodu potiskala vodo 212 metrov visoko do gradbišča. V 1 uri je načrpala kubični meter vode in porabila 20 kilogramov premoga.
9. APRIL 1897
Začeli graditi cesto do Kravanjevega travnika. Dela zaključili 25. novembra 1898.
6. JULIJ 1897
Vojno ministrstvo je izdalo odlok o območju okolice Bovške zapore.
Določilo je stroga pravila za prevoz eksploziva. Okoli skladišč streliva je določilo varnostna območja. Določilo je območja, kjer ni smelo biti naseljenih zgradb in kjer se ni smelo graditi. Izbrali so zgradbe za rušenje, ker bi objekti v bližini utrdb lahko služili sovražniku kot točke za prilagajanje topniškega ognja.
2. AVGUST 1897
Začetek del na Kravanjevem travniku.
Razširili so uravnavo z usekom v pobočja Rombona in nasutjem nad steno travnika. Rob nasutega dela so zaključili s kamnitim podpornim zidom. Temelje so pred vlago izolirali z asfaltnimi ploščami.
31. OKTOBER 1897
Ker betoniranje pozimi ni bilo mogoče so pozimi dela prekinili.
21. MAREC 1898
Nadaljevanje del.
Prepovedano območje Bovške zapore so označili z mejniki.
11. JULIJ 1898
V temeljni kamen utrdbe so vložili listino:
Brez odvečnega okrasja,
na prav preprost način
je bil kot prvi ta kamen v zemljo položen.
Obilo gorečih želja blagoslova mu namenjamo.
Da bi Vsemogočni stavbi,
ki jo danes pričenjamo,
dal milostljivo svoj blagoslov,
naklonjenost.
Da bi čvrsto kamen se prijel ob kamen,
da bi stavbe ne premaknil noben plaz,
da ta okop bi sovražnikovi sili kljuboval,
v bran
in ščit deželi in ljudstvu njenem!
Če pa Bog bi sklenil,
naj ta kamen
iz svojih globočin na svetlo dvignjen bo,
tedaj nam bodi to dejanje priča,
da smo
z zvestobo do cesarja
in ljubeznijo do naše velike,
lepe očetnjave,
po vseh svojih močeh hoteli le najboljše
in da smo ta kamen grudi prepustili s klicem:
Bog obvarji našo Avstrijo in lubega cesarja!
Bovec, 11. julija 1898
v 50. Letu slavnega vladanja njegovega cesarskega in kraljevskega apostolskega veličanstva,
našega premilostljivega cesarja in najvišjega poveljnika Franca Jožefa I.
Cesarsko in kraljevsko vojaško gradbeno vodstvo v Bovcu
Franz Hauninger
stotnik v inženirskem štabu
Pripeljal je prvi voz na konjsko vprego in začeli so graditi utrdbo.
Lomljenec so pridobivali na gradbišču s strojem za drobljenje kamna. Kasneje so za gradnjo uporabili cele in lomljene skale iz pobočja Rombona. Za vezivo so uporabili cementno malto.
Ugotovili so, da je pesek z gradbišča veliko boljši od kremenčevega peska. Trdnost betona je bila za tretjino večja. Zato so pesek za zidanje in beton pridobivali na gradbišču. Beton so betonirali v plasteh. Po 3 tednih so odstranjevali opaž. Za betoniranje so porabili 859.583 kilogramov portland cementa. Beton je bil veliko bolj kvaliteten od betona v utrdbi Fort Hensel.
Mivko za omet so pridobivali ob Koritnici in Soči.
V spodnjo plast stropa kazemat in kaponirjev so vgradili armaturo iz 30cm profilov. Z jeklenimi profili je bil utrjen tudi strop pritličja kasarne.
Portal glavnega vhoda, okvirji zunanjih oken in vrat ter okvirji vrat skladišč streliva so izdelani iz klesanega kamna.
Tla v topniških kazematah, skladiščih, hodnikih, straniščih, kuhinji so obložili s 3,5 cm globokimi ploščami 32x32cm. Izdelali so jih na gradbišču iz cementa, mivke in rečnega peska. Plošče so polagali po 2 tednih.
Bovški podžupan in mizar Ivan Mihenič je izdelal okna in vrata za utrdbo, ki so bila iz macesnovega lesa. Pobarval jih je v dveh odtenkih rjave barve. Oknom utrdbe so dodali tudi 1,5 cm debele jeklene ščite proti kroglam pušk, ki so jih ob napadu namestili na nosilce. Ščiti so imeli oštevilčene strelne line z vrtljivim pokrovom. Iz istega materiala so bili tudi vložki v strelnih linah in glavna vrata utrdbe.
Streho so pokrili s 0,5 metra plastjo zemlje in travo za zmanjševanje učinka eksplozije granat.
26. NOVEMBER 1898
Zimska prekinitev del.
20. MAREC 1899
Nadaljevanje del.
14. MAJ 1899
Na devetdeseto obletnico Hermannovega junaškega boja je cesar Franc Jožef I. z ukazom preimenoval utrdbo Werk Rombon v FORT HERMANN.
12. JUNIJ 1899
Pri Inženirski direkciji Trient so si izposodili vagonček za težke tovore, ki ga je izdelala tovarna Emil Skoda Pilsen. Ozkotirno progo so sproti sestavljali in razstavljali ter vlekli po njej vagonček z 10 tonskim ščitom. Ščite je vleklo 40 mož 3. čete 4. polka trdnjavskega topništva Graf Colloredo – Mels.
Skozi predor zaradi nizkega stropa prevoz na vagončku ni bil možen, zato so ščit pretovorili na nosilec, ki se je skozi predor kotalil na bukovih hlodih. Hlodi so se valili po podolžno položenih tramovih.
Za vsak ščit so potrebovali 3 dni za prevoz in 2 dni za nameščanje na steno utrdbe. Ščiti bi morali biti izdelani do milimetra natančno, venda so jih v Škodi tudi do 5 centimetrov napačno izdelali. Prvi ščit so lahko vgradili šele, ko so podrli že vzidano spodnjo vrsto granitnih kvadrov. Zato ni bilo mogoče podlagati svinca med ščit in kvadre za enakomerno porazdelitev teže ščita. Zapolnili so le špranje med ščitom in kvadri.
10. JULIJ 1899
Vgradili so četrti in zadnji 10 tonski ščit v utrdbo ter začeli s prevozom oklepnih kupol možnarjev. Te so tehtale 13 ton, vendar so bile manjše od ščitov. Zato je bil prevoz z vagončkom lažji.
OKTOBER 1899
Utrdba pod streho.
20. DECEMBER 1899
Zimska prekinitev del.
1. MAREC 1900
Nadaljevanje del.
29. JUNIJ 1900
Utrdba zgrajena.
Utrdba je imela iz betona le izpostavljene stene, ostale stene pa so bile iz lomljenca. Strelne line na zunanji strani so obzidali z betonskimi kvadri. Odprtine so se proti notranjosti stopničasto zmanjševale. V sredini je bila vgrajena jeklena zaslonka z luknjo za puško. Na notranji strani so bile line zaključene z železnim okvirjem. Na okvirju na tečajih je bila pritrjena jeklena oknica z medeninastim zapahom.
V poročilu so Škodo okarali. Pohvalili so pa podjetje Siemens Halske Dunaj, ki je izvedlo montažo elektro inštalacij. Pohvalili so tudi podjetje S. Juhasz Gradec za dobavo železnih konstrukcij in namestitev strelovodov.
Utrdba je imela štiri 12cm topove M.96 za minimalne strelne line z dometom 6.750 metrov ter na strehi dva vrtljiva oklepna možnarja M.80 z dometom 3.500 metrov.
VIR: Marko Simić, UTRDBI POD ROMBONOM – PREDSTRAŽA SOŠKE FRONTE, Rombon 2005
Avtor lahko ureja vse odgovore v temi.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
13.05.2017 ob 11:24
Kravanjev travnik obzidan s kamnitim zidom. Na zgornjem delu travnika sta bila hlev in manjši objekt.
Vojno ministrstvo se je na travniku odločilo zgraditi utrdbo WERK ROMBON za topniško obvladovanje Bovške kotline. Prepad pod travnikom je onemogočal pehotni napad dokler je bil Rombon v avstrijskih rokah.
Zamislili so si 10 metrov visoko dvoetažno utrdbo z dvema ramenskima kaponirjema in kasarno v zadnjem delu utrdbe. Velika bi bila 30x40 metrov in zgrajena v obliki črke L. Zgrajena bi bila večinoma iz betona, prednja stran pa bi bila obložena z granitnimi kvadri. Zdržala bi zadetke najmočnejših granat.
V utrdbi bi bila 2 častnika, 88 vojakov, 32 topničarjev, 3 pionirji, 3 telegrafisti in 1 sanitejec.
Najbližja železniška postaja je bila 28 kilometrov stran v Trbižu. Tam so z vlaka preložili na vozove cement v 200 kilogramskih sodih, granit, premog za črpalko, jeklene profile, topovske ščite, topove, oklepne kupole in strelivo. Prek Rablja, Predela in Kluž so vse to pripeljali do gradbišča.
Ker je bilo za gradnjo potrebno veliko vode in v bližini Kravanjevega travnika ni bilo izvira so se odločili za črpanje vode iz doline. Ob desnem bregu Koritnice so pod Klužami postavili črpalko Cellerin. Ta je črpala vodo in po tlačnem cevovodu potiskala vodo 212 metrov visoko do gradbišča. V 1 uri je načrpala kubični meter vode in porabila 20 kilogramov premoga.
9. APRIL 1897
Začeli graditi cesto do Kravanjevega travnika. Dela zaključili 25. novembra 1898.
6. JULIJ 1897
Vojno ministrstvo je izdalo odlok o območju okolice Bovške zapore.
Določilo je stroga pravila za prevoz eksploziva. Okoli skladišč streliva je določilo varnostna območja. Določilo je območja, kjer ni smelo biti naseljenih zgradb in kjer se ni smelo graditi. Izbrali so zgradbe za rušenje, ker bi objekti v bližini utrdb lahko služili sovražniku kot točke za prilagajanje topniškega ognja.
2. AVGUST 1897
Začetek del na Kravanjevem travniku.
Razširili so uravnavo z usekom v pobočja Rombona in nasutjem nad steno travnika. Rob nasutega dela so zaključili s kamnitim podpornim zidom. Temelje so pred vlago izolirali z asfaltnimi ploščami.
31. OKTOBER 1897
Ker betoniranje pozimi ni bilo mogoče so pozimi dela prekinili.
21. MAREC 1898
Nadaljevanje del.
Prepovedano območje Bovške zapore so označili z mejniki.
11. JULIJ 1898
V temeljni kamen utrdbe so vložili listino:
Brez odvečnega okrasja,
na prav preprost način
je bil kot prvi ta kamen v zemljo položen.
Obilo gorečih želja blagoslova mu namenjamo.
Da bi Vsemogočni stavbi,
ki jo danes pričenjamo,
dal milostljivo svoj blagoslov,
naklonjenost.
Da bi čvrsto kamen se prijel ob kamen,
da bi stavbe ne premaknil noben plaz,
da ta okop bi sovražnikovi sili kljuboval,
v bran
in ščit deželi in ljudstvu njenem!
Če pa Bog bi sklenil,
naj ta kamen
iz svojih globočin na svetlo dvignjen bo,
tedaj nam bodi to dejanje priča,
da smo
z zvestobo do cesarja
in ljubeznijo do naše velike,
lepe očetnjave,
po vseh svojih močeh hoteli le najboljše
in da smo ta kamen grudi prepustili s klicem:
Bog obvarji našo Avstrijo in lubega cesarja!
Bovec, 11. julija 1898
v 50. Letu slavnega vladanja njegovega cesarskega in kraljevskega apostolskega veličanstva,
našega premilostljivega cesarja in najvišjega poveljnika Franca Jožefa I.
Cesarsko in kraljevsko vojaško gradbeno vodstvo v Bovcu
Franz Hauninger
stotnik v inženirskem štabu
http://www.bildarchivaustria.at/Preview/15737003.jpg
Pripeljal je prvi voz na konjsko vprego in začeli so graditi utrdbo.
Lomljenec so pridobivali na gradbišču s strojem za drobljenje kamna. Kasneje so za gradnjo uporabili cele in lomljene skale iz pobočja Rombona. Za vezivo so uporabili cementno malto.
Ugotovili so, da je pesek z gradbišča veliko boljši od kremenčevega peska. Trdnost betona je bila za tretjino večja. Zato so pesek za zidanje in beton pridobivali na gradbišču. Beton so betonirali v plasteh. Po 3 tednih so odstranjevali opaž. Za betoniranje so porabili 859.583 kilogramov portland cementa. Beton je bil veliko bolj kvaliteten od betona v utrdbi Fort Hensel.
Mivko za omet so pridobivali ob Koritnici in Soči.
V spodnjo plast stropa kazemat in kaponirjev so vgradili armaturo iz 30cm profilov. Z jeklenimi profili je bil utrjen tudi strop pritličja kasarne.
Portal glavnega vhoda, okvirji zunanjih oken in vrat ter okvirji vrat skladišč streliva so izdelani iz klesanega kamna.
Tla v topniških kazematah, skladiščih, hodnikih, straniščih, kuhinji so obložili s 3,5 cm globokimi ploščami 32x32cm. Izdelali so jih na gradbišču iz cementa, mivke in rečnega peska. Plošče so polagali po 2 tednih.
Bovški podžupan in mizar Ivan Mihenič je izdelal okna in vrata za utrdbo, ki so bila iz macesnovega lesa. Pobarval jih je v dveh odtenkih rjave barve. Oknom utrdbe so dodali tudi 1,5 cm debele jeklene ščite proti kroglam pušk, ki so jih ob napadu namestili na nosilce. Ščiti so imeli oštevilčene strelne line z vrtljivim pokrovom. Iz istega materiala so bili tudi vložki v strelnih linah in glavna vrata utrdbe.
Streho so pokrili s 0,5 metra plastjo zemlje in travo za zmanjševanje učinka eksplozije granat.
26. NOVEMBER 1898
Zimska prekinitev del.
20. MAREC 1899
Nadaljevanje del.
14. MAJ 1899
Na devetdeseto obletnico Hermannovega junaškega boja je cesar Franc Jožef I. z ukazom preimenoval utrdbo Werk Rombon v FORT HERMANN.
12. JUNIJ 1899
Pri Inženirski direkciji Trient so si izposodili vagonček za težke tovore, ki ga je izdelala tovarna Emil Skoda Pilsen. Ozkotirno progo so sproti sestavljali in razstavljali ter vlekli po njej vagonček z 10 tonskim ščitom. Ščite je vleklo 40 mož 3. čete 4. polka trdnjavskega topništva Graf Colloredo – Mels.
Skozi predor zaradi nizkega stropa prevoz na vagončku ni bil možen, zato so ščit pretovorili na nosilec, ki se je skozi predor kotalil na bukovih hlodih. Hlodi so se valili po podolžno položenih tramovih.
Za vsak ščit so potrebovali 3 dni za prevoz in 2 dni za nameščanje na steno utrdbe. Ščiti bi morali biti izdelani do milimetra natančno, venda so jih v Škodi tudi do 5 centimetrov napačno izdelali. Prvi ščit so lahko vgradili šele, ko so podrli že vzidano spodnjo vrsto granitnih kvadrov. Zato ni bilo mogoče podlagati svinca med ščit in kvadre za enakomerno porazdelitev teže ščita. Zapolnili so le špranje med ščitom in kvadri.
10. JULIJ 1899
Vgradili so četrti in zadnji 10 tonski ščit v utrdbo ter začeli s prevozom oklepnih kupol možnarjev. Te so tehtale 13 ton, vendar so bile manjše od ščitov. Zato je bil prevoz z vagončkom lažji.
OKTOBER 1899
Utrdba pod streho.
20. DECEMBER 1899
Zimska prekinitev del.
1. MAREC 1900
Nadaljevanje del.
29. JUNIJ 1900
Utrdba zgrajena.
Utrdba je imela iz betona le izpostavljene stene, ostale stene pa so bile iz lomljenca. Strelne line na zunanji strani so obzidali z betonskimi kvadri. Odprtine so se proti notranjosti stopničasto zmanjševale. V sredini je bila vgrajena jeklena zaslonka z luknjo za puško. Na notranji strani so bile line zaključene z železnim okvirjem. Na okvirju na tečajih je bila pritrjena jeklena oknica z medeninastim zapahom.
V poročilu so Škodo okarali. Pohvalili so pa podjetje Siemens Halske Dunaj, ki je izvedlo montažo elektro inštalacij. Pohvalili so tudi podjetje S. Juhasz Gradec za dobavo železnih konstrukcij in namestitev strelovodov.
Utrdba je imela štiri 12cm topove M.96 za minimalne strelne line z dometom 6.750 metrov ter na strehi dva vrtljiva oklepna možnarja M.80 z dometom 3.500 metrov.
VIR: Marko Simić, UTRDBI POD ROMBONOM – PREDSTRAŽA SOŠKE FRONTE, Rombon 2005