24. MAREC 1902
Vojska se je trudila pomagati nerazviti Bovški občini in postala pomemben delodajalec.
Tako je bila sklenjena pogodba med Poveljstvom Koroških utrdb in občino Bovec, ki je občini dovoljevala ureditev drč in spravilo lesa po cesti Kluže – Fort Hermann. Les je občina posekala na občinski zemlji na pobočjih Rombona nad vojaško cesto.
1904
Izdelali so projekta za preureditev dimnikov in oken, ki pa nista bila uresničena.
Zazidali bi dimnike in priključili peči ter štedilnike na kovinske dimne cevi, ki bi jih speljali skozi stranske zidove utrdb. V dimno cev bi zabili lesen zamašek in zazidali zgornji meter dimne cevi. S tem bi preprečili sovražniku metanje eksploziva in ročnih bomb skozi dimnike.
Zazidali ali zmanjšali bi okna zaradi lažjega ogrevanja pozimi in lažje obrambe pred pehoto.
V Klužah je bilo za zazidavo predvidenih 5 nadsvetlobnih oken, 10 oken pa bi zmanjšali in zapolnili z lesom v zgornjem delu okna.
V utrdbi Fort Hermann so nameravali zmanjšati 4 velika okna v prostorih za moštvo v zadnjem delu utrdbe. Zgornji meter oken bi zapolnili z lesenimi tramovi in višino oken zmanjšali na 1,15 metra. Zazidali bi okno v stražnici, polkrožno okno v skladišču za bencin in 4 okna na hodniku..
1905
Na uravnavi pred utrdbo je Inženirska direkcija Celovec zgradila majhno počitniško hišico in leseno barako. V baraki je bila zaloga živil za 45 dni obleganja in v manjšem delu skladišče za topničarje. V bližini barake je stala še lesena štala.
Na pobočju Rombona nad uravnavo so zgradili kegljišče, rusko kegljišče, telovadišče, vrt in strelišče.
Zamenjali so zastareli možnarski cevi s cevmi havbic M99. Takšni kombinaciji stare oklepne kupole in nove cevi havbice so rekli 10 cm oklepna havbica M5. Z zamenjavo so podvojili domet na 5.900 metrov. Stari možnarski cevi in strelivo so ostali v skladišču utrdbe poleg rezervne cevi 12cm topa. Leta 1914 je bila havbica že zastarela.
1906
Okoli Bovške zapore so namestili 12 stebrov, ki so bili visoki 2,6 metra in pobarvani v rumeno s poševnimi črnimi črtami. Na njih sta bili pritrjeni dve emajlirani tabli z večjezičnim napisom FOTOGRAFIRANJE PREPOVEDANO.
Stali so pri znamenju ob cesti na vzhodnem robu Bovca, na Ravelniku, na križišču v Trento, na Slemenu, na grebenu Svinjaka nad vasjo Kal, na vzpetini Brdo pri Ravnem Lazu, pred ovinkom ceste s katerega zagledamo Kluže, na poti ki se z desnega brega Koritnice povzpne do ceste k utrdbi Fort Hermann, ob cesti Log – Kluže in ob cesti v Bavščici.
1907
Bencinski agregat so zamenjali s sodobnejšim.
1908
100 metrov severno od utrdbe so na uravnavi zgradili častniško barako, ki jo je med vojno porušila granata. Ohranila se je le zidana in napol vkopana kaverna na katero je bila baraka naslonjena. Kaverna je služila tudi kot klet.
https://c2.staticflickr.com/2/1674/24860402952_f396d5d2be_b.jpg
Dedičem domačina Kende so izdali dovolilnico za uporabo ceste do svoje posesti in hiše na Koritah pod Turkom. Hiša je bila ob poti, ki se za predorom odcepi s ceste po desnem bregu Koritnice proti Možnici.
1909
V steni pod utrdbo so izdolbli 3 kaverne, ki so jih podzemno povezali z levim ramenskim kaponirjem utrdbe. Navzven so se odpirale z zidanimi betonskimi bunkerji, ki jih je med vojno poškodovalo italijansko topništvo. Dodatne poškodbe so povzročili med puljenjem železnih delov v 30 letih. Najbolj ohranjena je srednja kaverna.
V južni kaverni je bila topniška opazovalnica.
V srednji kaverni je bil 35cm električni žaromet M98 v oklepnem ohišju.
V severni kaverni sta bila dva mitraljeza Schwarzlose M7 na podnožju s ščitoma proti kosom granat.
Vse kaverne so bile povezane z utrdbo prek pogovornih cevi, opazovalna kaverna pa je imela še telefonsko zvezo z levo opazovalno kupolo in s sobo z žarometom v utrdbi.
Iz kavern vodijo podzemni rovi, ki se združijo v enega pod levim kaponirjem.
27. AVGUST 1909
Na okrajnem glavarstvu v Tolminu so javnosti oznanili prepovedi v okolici Bovške zapore.
Prepovedano območje je na severu segalo do ovinka ceste k utrdbi Fort Hermann po pobočjih Rombona nad utrdbo Fort Hermann proti jugu. Nad domačijo Spodnji Rot se je usmerilo proti vzhodu, pri zavoju Koritnice prečkalo Koritnico južno od Rota in se po grebenu povzpelo do vrha Slemena ter se spustilo do izvira Šumnika v dolini Bavšice. Nadaljevalo se je po pobočjih Izgore in 500 metrov severneje prečkalo cesto Kluže – Log in Koritnico do ovinka ceste k utdbi Fort Hermann.
Komisija za območje se je odločila, da ni potrebno rušiti zgradb na tem območju, vendar so tik pred vojno vojaške oblasti med pripravo na vojno porušile 2 zgradbi družine Rot ob cesti pod utrdbo Fort Hermann. V eni je bila gostilna v katero so hodili vojaki in častniki utrdb.
1910
Zaradi veliko snega so izvajali popravila na obeh trdnjavah in cesti. Poleg tega je visoka voda Koritnica zalila zajetje in povzročila škodo.
1911
Zapadlo veliko snega, ki se je hitro stopil ter povzročil še večjo škodo na utrdbah in cesti kot leta 1910, kar je terjalo nova popravila na utrdbah in cesti.
1912
Po 15 letih obratovanja so obnovili Cellerinovo črpalko.
Kupili so 8 emajliranih pljuvalnikov za častniške prostore. V ostalih prostorih so bili leseni pjuvalniki za vojake.
1913
Zgradili so bunker za električni žaromet M98 za osvetljevanje doline Koritnice pri Klužah.
Ob vhodu v bunker so bile železne stopnice, ki so bile pritrjene v steno jaška ob cesti. Na zadnji steni bunkerja je bila poleg vrat pritrjena električna stikalna plošča. Bunker je osvetljevala žarnica pod stropom. V prednji steni bunkerja so bile štiri manjše opazovalne line. V bočni steni je bila strelna lina za obrambo bunkerja pred napadom po dostopni poti. V drugi bočni steni je bila majhna lina optičnega telegrafa za povezavo s topniško opazovalnico na Slemenu ter opazovalna in strelna lina proti dolini Koritnice. Betonski strop so izolirali s plastjo asfalta.
Žaromet je bil pritrjen na nosilcih pred žarometno lino. Od notranjosti bunkerja sta ga ločili svetlobna zaslonka in odmična jeklena zaščitna lina.
Smer žarometa so spreminjali v bunkerju.
Pri puljenju železnih delov iz sprednje stene bunkerja sta bili uničeni zgornji opazovalni lini in žarometna lina.
1914
Aprila je bila določena posadka v času miru in vojne.
V miru so bili v utrdbi častnik in 30 mož ljubljanskega 2. gorskega strelskega polka, častnik in 18 mož 1. čete 4. bataljona trdnjavskega topništva iz Naborjeta ter 2 vojaka osvetljevalnega oddelka 4. bataljona trdnjavskega topništva.
V vojni so bili v utrdbi 2 častnika, 1 zdravnik in 129 mož ljubljanskega 2. gorskega strelskega polka, 7 častnikov in 60 mož 1. čete in 1. rezervne čete 4. bataljona trdnjavskega topništva, 2 častnika in 26 mož 2. osvetljevalnega oddelka 4. Bataljona trdnjavskega topništva, rezervni fortifikacijski častnik Inženirske direkcije Celovec, častniški sluga, pionirski podčastnik in 2 pionirja, 6 mož trdnjavskega telegrafskega oddelka, sanitetni podčastnik in 2 sanitejca.
Poleg 13 častnikov in 227 mož je dodatno lahko v utrdbi prenočilo še 10 častnikov in 115 mož. V zaklonišče pred obstreljevanjem pa so lahko sprejeli še 90 mož.
VIR: Marko Simić, UTRDBI POD ROMBONOM – PREDSTRAŽA SOŠKE FRONTE, Rombon 2005
Avtor lahko ureja vse odgovore v temi.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
14.05.2017 ob 7:20
Vojska se je trudila pomagati nerazviti Bovški občini in postala pomemben delodajalec.
Tako je bila sklenjena pogodba med Poveljstvom Koroških utrdb in občino Bovec, ki je občini dovoljevala ureditev drč in spravilo lesa po cesti Kluže – Fort Hermann. Les je občina posekala na občinski zemlji na pobočjih Rombona nad vojaško cesto.
1904
Izdelali so projekta za preureditev dimnikov in oken, ki pa nista bila uresničena.
Zazidali bi dimnike in priključili peči ter štedilnike na kovinske dimne cevi, ki bi jih speljali skozi stranske zidove utrdb. V dimno cev bi zabili lesen zamašek in zazidali zgornji meter dimne cevi. S tem bi preprečili sovražniku metanje eksploziva in ročnih bomb skozi dimnike.
Zazidali ali zmanjšali bi okna zaradi lažjega ogrevanja pozimi in lažje obrambe pred pehoto.
V Klužah je bilo za zazidavo predvidenih 5 nadsvetlobnih oken, 10 oken pa bi zmanjšali in zapolnili z lesom v zgornjem delu okna.
V utrdbi Fort Hermann so nameravali zmanjšati 4 velika okna v prostorih za moštvo v zadnjem delu utrdbe. Zgornji meter oken bi zapolnili z lesenimi tramovi in višino oken zmanjšali na 1,15 metra. Zazidali bi okno v stražnici, polkrožno okno v skladišču za bencin in 4 okna na hodniku..
1905
Na uravnavi pred utrdbo je Inženirska direkcija Celovec zgradila majhno počitniško hišico in leseno barako. V baraki je bila zaloga živil za 45 dni obleganja in v manjšem delu skladišče za topničarje. V bližini barake je stala še lesena štala.
Na pobočju Rombona nad uravnavo so zgradili kegljišče, rusko kegljišče, telovadišče, vrt in strelišče.
Zamenjali so zastareli možnarski cevi s cevmi havbic M99. Takšni kombinaciji stare oklepne kupole in nove cevi havbice so rekli 10 cm oklepna havbica M5. Z zamenjavo so podvojili domet na 5.900 metrov. Stari možnarski cevi in strelivo so ostali v skladišču utrdbe poleg rezervne cevi 12cm topa. Leta 1914 je bila havbica že zastarela.
1906
Okoli Bovške zapore so namestili 12 stebrov, ki so bili visoki 2,6 metra in pobarvani v rumeno s poševnimi črnimi črtami. Na njih sta bili pritrjeni dve emajlirani tabli z večjezičnim napisom FOTOGRAFIRANJE PREPOVEDANO.
Stali so pri znamenju ob cesti na vzhodnem robu Bovca, na Ravelniku, na križišču v Trento, na Slemenu, na grebenu Svinjaka nad vasjo Kal, na vzpetini Brdo pri Ravnem Lazu, pred ovinkom ceste s katerega zagledamo Kluže, na poti ki se z desnega brega Koritnice povzpne do ceste k utrdbi Fort Hermann, ob cesti Log – Kluže in ob cesti v Bavščici.
1907
Bencinski agregat so zamenjali s sodobnejšim.
1908
100 metrov severno od utrdbe so na uravnavi zgradili častniško barako, ki jo je med vojno porušila granata. Ohranila se je le zidana in napol vkopana kaverna na katero je bila baraka naslonjena. Kaverna je služila tudi kot klet.
https://c2.staticflickr.com/2/1674/24860402952_f396d5d2be_b.jpg
Dedičem domačina Kende so izdali dovolilnico za uporabo ceste do svoje posesti in hiše na Koritah pod Turkom. Hiša je bila ob poti, ki se za predorom odcepi s ceste po desnem bregu Koritnice proti Možnici.
1909
V steni pod utrdbo so izdolbli 3 kaverne, ki so jih podzemno povezali z levim ramenskim kaponirjem utrdbe. Navzven so se odpirale z zidanimi betonskimi bunkerji, ki jih je med vojno poškodovalo italijansko topništvo. Dodatne poškodbe so povzročili med puljenjem železnih delov v 30 letih. Najbolj ohranjena je srednja kaverna.
V južni kaverni je bila topniška opazovalnica.
V srednji kaverni je bil 35cm električni žaromet M98 v oklepnem ohišju.
V severni kaverni sta bila dva mitraljeza Schwarzlose M7 na podnožju s ščitoma proti kosom granat.
Vse kaverne so bile povezane z utrdbo prek pogovornih cevi, opazovalna kaverna pa je imela še telefonsko zvezo z levo opazovalno kupolo in s sobo z žarometom v utrdbi.
Iz kavern vodijo podzemni rovi, ki se združijo v enega pod levim kaponirjem.
27. AVGUST 1909
Na okrajnem glavarstvu v Tolminu so javnosti oznanili prepovedi v okolici Bovške zapore.
Prepovedano območje je na severu segalo do ovinka ceste k utrdbi Fort Hermann po pobočjih Rombona nad utrdbo Fort Hermann proti jugu. Nad domačijo Spodnji Rot se je usmerilo proti vzhodu, pri zavoju Koritnice prečkalo Koritnico južno od Rota in se po grebenu povzpelo do vrha Slemena ter se spustilo do izvira Šumnika v dolini Bavšice. Nadaljevalo se je po pobočjih Izgore in 500 metrov severneje prečkalo cesto Kluže – Log in Koritnico do ovinka ceste k utdbi Fort Hermann.
Komisija za območje se je odločila, da ni potrebno rušiti zgradb na tem območju, vendar so tik pred vojno vojaške oblasti med pripravo na vojno porušile 2 zgradbi družine Rot ob cesti pod utrdbo Fort Hermann. V eni je bila gostilna v katero so hodili vojaki in častniki utrdb.
1910
Zaradi veliko snega so izvajali popravila na obeh trdnjavah in cesti. Poleg tega je visoka voda Koritnica zalila zajetje in povzročila škodo.
1911
Zapadlo veliko snega, ki se je hitro stopil ter povzročil še večjo škodo na utrdbah in cesti kot leta 1910, kar je terjalo nova popravila na utrdbah in cesti.
1912
Po 15 letih obratovanja so obnovili Cellerinovo črpalko.
Kupili so 8 emajliranih pljuvalnikov za častniške prostore. V ostalih prostorih so bili leseni pjuvalniki za vojake.
1913
Zgradili so bunker za električni žaromet M98 za osvetljevanje doline Koritnice pri Klužah.
Ob vhodu v bunker so bile železne stopnice, ki so bile pritrjene v steno jaška ob cesti. Na zadnji steni bunkerja je bila poleg vrat pritrjena električna stikalna plošča. Bunker je osvetljevala žarnica pod stropom. V prednji steni bunkerja so bile štiri manjše opazovalne line. V bočni steni je bila strelna lina za obrambo bunkerja pred napadom po dostopni poti. V drugi bočni steni je bila majhna lina optičnega telegrafa za povezavo s topniško opazovalnico na Slemenu ter opazovalna in strelna lina proti dolini Koritnice. Betonski strop so izolirali s plastjo asfalta.
Žaromet je bil pritrjen na nosilcih pred žarometno lino. Od notranjosti bunkerja sta ga ločili svetlobna zaslonka in odmična jeklena zaščitna lina.
Smer žarometa so spreminjali v bunkerju.
Pri puljenju železnih delov iz sprednje stene bunkerja sta bili uničeni zgornji opazovalni lini in žarometna lina.
https://c2.staticflickr.com/2/1656/24682996560_65f7f5db8e_b.jpg
1914
Aprila je bila določena posadka v času miru in vojne.
V miru so bili v utrdbi častnik in 30 mož ljubljanskega 2. gorskega strelskega polka, častnik in 18 mož 1. čete 4. bataljona trdnjavskega topništva iz Naborjeta ter 2 vojaka osvetljevalnega oddelka 4. bataljona trdnjavskega topništva.
V vojni so bili v utrdbi 2 častnika, 1 zdravnik in 129 mož ljubljanskega 2. gorskega strelskega polka, 7 častnikov in 60 mož 1. čete in 1. rezervne čete 4. bataljona trdnjavskega topništva, 2 častnika in 26 mož 2. osvetljevalnega oddelka 4. Bataljona trdnjavskega topništva, rezervni fortifikacijski častnik Inženirske direkcije Celovec, častniški sluga, pionirski podčastnik in 2 pionirja, 6 mož trdnjavskega telegrafskega oddelka, sanitetni podčastnik in 2 sanitejca.
Poleg 13 častnikov in 227 mož je dodatno lahko v utrdbi prenočilo še 10 častnikov in 115 mož. V zaklonišče pred obstreljevanjem pa so lahko sprejeli še 90 mož.
VIR: Marko Simić, UTRDBI POD ROMBONOM – PREDSTRAŽA SOŠKE FRONTE, Rombon 2005