☕ Februar ali svečan

Ime svečan je dobil po rimskem prazniku očiščenja, ki so ga Rimljani imenovali febra. Pred prihodom novega leta, ki so ga praznovali 1. marca, so se morali namreč temeljito očistiti, in tako je to veliko "čiščenje" uletelo ravno v čas, ki so ga pozneje poimenovali februar.
Naši predniki so februar poimenovali svečan, saj naj bi se v tem času povsod lesketale ledene sveče,v notranjosti pa so ljudje potrebovali dodatno svetlobo, zato so si v tem času domove razsvetljevali s svečami iz voska.
Toda najprej se sploh ni imenoval svečan, temveč sečan, ki je pomenil čas, ko so naši predniki pozimi sekali drevje. Sečan smo Slovenci preimenovali v svečan šele v 19. stoletju, ko se je izgubil pomen imena meseca s sekanjem drevja v zimskem času.
Tudi keltski praznik imbolc, ki se ga praznuje prve dni svečana,je praznik prinašanja luči. Boginja Brigid naj bi kot ognjena boginja na Zemljo spet prinesla svetlobo in ogenj in s tem nakazovala prihod pomladi, saj se vsa narava pripravlja na novo rast.
Naši predniki pa so mesec svečan poznali tudi kot vesnar. Ime naj bi dobil po vilah vesnah, ki so bile znane čarodejke iz zahod­nega dela dežele, zanje pa je veljalo, da so ljudem delale tako dobro kot slabo. Te vesne naj bi prebivale v čudovitih palačah na visokih gorah, kjer se pogovarjajo o letini, življenjskih usodah ljudi in drugem. Njihove palače obdaja velik krog, ki jim prepoveduje izhod čez leto, razen v februarju. Tako se februar imenuje tudi vesnar.
Verjetno pa Vesno bolj poznamo kot slovansko boginjo pomladi.

Nekaj pregovorov za mesec februar:
Če svečana ozeleni, se rado posuši.
Če na svečnico prej od strehe kot od sveče kane, hujša zima in dobra letina nastane.
Sveti Valentin je prvi pomladin.
Kadar Matija zmrzuje, še štirideset dni mraza prerokuje. (Matija goduje 24. februarja)

In še ta zanimivosti: meseca januar in februar sta bila staremu rimskemu koledarju dodana pozneje, februar pa je kot zadnji dodani mesec dobil najmanj dni.