☕ Evo mene iz lanskoletne diplome v videu hehe - 3

Uršu je rojena 1784

Ja Leskovka, tako so mi nasi rekli da so to bili 3 Napoleonovi vojaki in nas rod izhaja iz tega Andreas Avbelj brata pise na mojem deblu rojen je bil 1723 in umrl 1795 in porocil se je z Gertrudis rojena 1752 umrla 1825. Za ostala 2 brata pa ni podatka, mogoce sta umrla ali sta pa kam drugam sla po Evropi.

Ursula ja pise da je rojena 1784

29 let je bila mlajša Jerica?

To je tut zanimiv in tak pravi slovenski priimek torej. Andreas in Gertrudis sta imela teh 9 otrok, eden izmed otrok mu je bilo ime Aloisius Avbelj rojen 1768, ki se je porocil z Agnes Stermel rojeno 1772 umrla 1816 in onadva sta potem imela tega nasega Batolomeusa (Jerneja), edinega sina ocitno, ne vem ali so pa ostali umrli. No in ta Bartolomeus je bil precej ploden haha, in mi smo se potem razplodili dalje 🙂

Ja za tiste cajte je blo to normalno. To je zanimivo za pogledat tudi ja hehe. Se za zanimivost, poznate bonbone in firmo Sumi? No mi jih imamo v druzinskem deblu, no joke 🙂 vem po pricevanju mojih tet tu v Kanadi poznam zgodbo kar podrobno hehe V glavnem tu na deblu vidim takole: Bartolomeus se je ozenil z Johanno Doles in imela sta 9 otrok, ena izmed teh je bila moja prapra teta Josipina Avbelj rojena 1841 umrla 1917 baje full business woman haha, tako mi jo je moja teta iz Kanade opisala, no in ta Josipina se je kar dobro ozenila s Franzom Shumijem tukaj na deblu pise rojen 1848 umrl 1916. No in ta Franz Shumi je bil otrok ali ne vem naslednik te tovarne bonbonom Shumi, nasa prapra teta je pa doma baje delala s svojo sestro neke sladkarije in jih je s cizo v Ljubljano hodila prodajat in tako je prisla v kontakt s Shumijem haha

Tvoja Josipina je bila rojena 23. februarja 1841 v kraju Golcaj pri Blagovici, poklic: lastnica tovarne Sumi porocila se je 6. maja 1875 v Budimpesti. Moz je bil Franc Sumi. Ampak sta se leta 1885 tudi locila. Umrla je v rodni hisi. Imela je 4 otroke. Bo prava? To in vec mi My Heritage vrze ven. Ampak za to placam 16$ na mesec.

To je ta! Tako je! Imam se slike tudi tu od svoje prapra tete, vsi nasi dedek, in tete iz Kanade so rojene na Golcaju Blagovca...Drugac pri teti v Windsorju sem imela eno knjigo od Shumijev kjer je cela zgodovina notri in tudi slika nase druzine je notri, mojega pradedka, to sliko imam jaz tudi tukaj v Kanadi, kopijo in original doma v hisi v Sloveniji. Tako da mi je to poznano ja.

Wau, foxi.
To bo pa lep spomin! Čestitam!

Sem pa iskala moje ime in priimek. Naš je manj kot 5.
Sem že pozabila kje se to pogleda

Hvala Miska 🙂, kako praznujete Miklavza? Mene je kr mal sram dons, sem se v pizami pa v postli haha, partner mi je ravnokar prinesel kosilo v posteljo, lena sem danes ne da se mi vstat. Kaj si dobila za Miklavza? Jaz polno enih sladkarij ki jih ne smem jest.

https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi551021/ https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi551021/

Čaki, tvoja pra pra pra teta je bila znana Josipina Šumi? Omadona, to pa ni kar tako.

https://www.dnevnik.si/1042912801 https://www.dnevnik.si/1042912801

https://www.geni.com/people/Josipina-Jo%C5%BEefa-Schumi/6000000064160652824 https://www.geni.com/people/Josipina-Jo%C5%BEefa-Schumi/6000000064160652824



https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d4/Franc_in_Josipina_%C5%A0umi_1885.jpg/400px-Franc_in_Josipina_%C5%A0umi_1885.jpg

Aha, našla 93 nas je po priimku v slo.

https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/lastniki-se-menjajo-sumi-ostaja-sladek https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/lastniki-se-menjajo-sumi-ostaja-sladek

To pa nism vedla da se je locila, ocitno je ta prava Avbeljca haha, feisty, ga ni mogla vec prenasat 🙂 Salo na stran, slisala sem da je bila zelo samostojna in uspesna in taka, ce je nekaj hotla dokoncat je to tudi dosegla, tako je moja teta tu iz Kanade njo opisala ker so skupaj ziveli 🙂

Z mojim pa 134. Kar pomeni, da nas je 2x toliko, kot vas, Mačka.

Po imenu in priimku pa manj kot 5.
Verjetno sem edina V.V. v Sloveniji.

Fox, s Hribarji ste tudi rodbinsko povezani. Njih menda poznaš.

Ja, imam se kar nekaj slik od nje, portreti pa porocno sliko, to imam vse v Sloveniji v bajti pa nekaj sem tudi sem prinesla.

Ti je teta tudi o Hribarjih kaj pripovedovala?

Tudi Ivana Kobilca jo je portretirala.

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Kobilca_Ivana_-_portret_Josipine_Schumi.jpg

Miklavž... Kar fajn.
Tamala je bila razočarana, ker je dobila samo gnilo mandarino, suh fižol in krompirjeve olupke v pehar.
To pa zato, ker dvomi v Miklavža. Mu je naštimala pasti, da ga ujame.
No, pol ji je pustil darilo v kuhinji.
V bistvu je bilo za vse 4.
In pol so delili bonbonček po bonbonček, da bo ja pošteno.

Tudi ja, poznam tudi te zgodbe Hribarji ja. V eni knjigi so tudi omenjeni, uff sem jezna nase da te knjige nisem s sabo vzela. Mogoce jo ima moja sorodnica iz Windsorja, glih dons sem bla na zvezi z njo, je zih to knjigo s sabo vzela.

Ne me hecat! Wow, nisem vedla, ja baje je bila taka zelo poslovno usmerjena tale moja prapra teta Josipina. Meni je teta iz Windsorja rekla, ta prava Avbeljca haha, karkoli ze to pomeni. Hudo no, in hvala za link! Nisem tega vedela.

Jasen primer ljubimkanja moža z domačimi služkinjami lepo slika ločitvena
tožba med zakoncema Schumi iz leta 1885:
Zakonska sreča Josipine Avbelj, ki se je leta 1875 v Budimpešti omožila s Francem Schumijem, ustanoviteljem tovarne slaščic (Canditen-Fabrik Schumi) v Ljubljani (1876), ni trajala dolgo. Sprva je bila »nekako vdana v usodo /.../ vendar ni mogla več zdržati v zakonu zaradi še hujših lastnosti svojega moža«.23 Iz ločitvene
tožbe, ki jo je Josipina vložila leta 1885, izvemo, da je zakon potekal »v miru in
soglasju« do božiča 1880, ko je prvič posumila, da ima mož razmerje s služkinjo
Agnes Saveršnik. Neko noč ga je zalotila v shrambi, kjer je imela svoje ležišče
služkinja Neža (Agnes). Ko ga je vprašala, kaj tukaj dela, ji je »v zadregi odgovoril,
da je šel po mleko«. Ko mu je »začela v grenkem razburjenju delati očitke«, jo je
skušal pomiriti, da naj vendar molči, »da tega ne izvedo drugi ljudje, saj je bil že
večkrat pri Neži«.24
Ko je služkinja slišala njun prepir, je hotela takoj oditi. Franc Schumi je vztrajal,
da naj Neža ostane, ženo Josipino pa je lepo prosil, da naj deklo obdrži, zlasti zato,
»da bi drugi ljudje ne izvedeli vzroka za njeno hitro zapustitev službe« in da ne bi
osramotila ugleda družine.
Ker Franc Schumi kar nekaj časa ni pustil, da dekla odide, sta se zakonca neprestano prepirala. Franc je bil zaradi ženinih očitkov tudi nasilen. Nekega dne je
ženo »tako udaril s pestjo v prsi, da je padla na tla in nato tri do štiri dni obležala v
postelji«. Sorodnikom je zamolčala nedostojno obnašanje svojega moža. Končno se
ji je vendarle posrečilo, da je »pod lažno pretvezo« spravila deklo iz hiše.
Dekla Agnes je Francu očitno popolnoma zmešala glavo. Ko je izstopila iz
službe, jo je začel iskati. Najprej je poizvedoval pri prijavnem uradu na magistratu,
kam je šla v službo. Ker ni imel uspeha, jo je s pomočjo nekaterih pomočnikov
(med njimi je bila tudi uradnikova vdova Johana Pogorelc iz predmestja sv. Petra)
končno našel v neki gostilni v Krakovskem predmestju. Potem je tam »največ časa
tičal«, z deklo hodil na sprehode in se z njo shajal, čim je bila prosta. Sestajala sta se
pri omenjeni gospe Pogorelc. Čeprav ga je Neža prosila, da naj jo pusti pri miru, saj
je bila zato precej nejevoljna tudi njena nova gospodinja, ji je Franc Schumi prisegal, da je ne bo nikoli zapustil in da jo bo oskrbel z denarjem, »da bi lahko živela
tudi brez zaposlitve«. Nazadnje je prepričal celo ženo, da naj deklo vzame nazaj v
službo. Po pogovoru obeh zakoncev pri gospe Pogorelc pa je vsa zgodba vendarle
doživela preobrat. Ta je namreč »z muko pregovorila« Franca Schumija, »naj opusti
svojo namero in se izogne sramoti pred ljudmi«. Dekla Agnes Saveršnik se je vrnila
iz Ljubljane domov, od Franca pa je zahtevala, da naj jo pozabi.
Počasi so se prepiri med zakoncema zgladili. Josipina je v ločitveni tožbi izjavila:
»Med nama so spet nastopili dobri zakonski odnosi in nisem med tem opazila kake
nezvestobe moža, dokler ni za Binkošti leta 1884 nastopila pri nas službo mlada
služkinja, po imenu Katarina Mušič, /.../ ki mi je zaupala, da ji je moj mož večkrat
ljubezensko prigovarjal, v kar se ni spuščala.« Krepostno Katarino je morala
Josipina na zahtevo moža izplačati in odpustiti.25
Josipina Schumi se je po tej epizodi odločila za novo taktiko, ki pa ni imela
posebnega uspeha: »Nato sem vzela v službo neko zelo grdo deklo, da bi obvarovala moža pred skušnjavo, ki se je pa zopet ni ubranil in se je tudi s to spečal.« Nazadnje
je deklo »oklofutala in na mestu odpustila«.
Nepopravljivi Franc Schumi se je spečal tudi z naslednjo deklo Ano Bregar. Po
njeni odpustitvi pa si je vpričo žene, ki jo je zaradi njene nejevolje tudi pretepal,
privoščil še zadnjo avanturo, ki je sodu dokončno izbila dno. Že konec novembra
1884 je ženo skušal spraviti iz stanovanja, v službo pa je vzel dve mladi dekleti.
Josipina Schumi je povedala: »Eno od njiju /.../ je pustil spati poleg sebe, razširil pa
je svoje ljubimkanje tudi na drugo, komaj 14 let staro deklico, ki jo je tudi osebno
spremil na prijavni urad na magistratu in naslednji dan peljal na ogled muzeja, tako
da so me ljudje pričeli spraševati, kako da se moj mož ne sramuje s takim otrokom
pohajati po mestu. – Ta deklica mi je tudi sama povedala, da jo mož jemlje v
naročje in poljublja, česar ne more prenašati in zato raje proč gre.« Poudarila je, da
ji je »mož povsem odkrito povedal, da ne moreva več živeti skupaj, ker nasprotujem
njegovim ljubezenskim odnosom z obema služkinjama, in da mora ali on od tod ali
pa jaz od hiše, ker me ne more več trpeti in me naravnost sovraži«.
Skratka, vsi poskusi Josipine Schumi, »da bi moža odvrnila od njegovih moralnih zablod«, so bili zaman. Sklepala je celo, »da ni več pri pravi pameti in da mora
zavarovati sebe in otroka pred revščino«. 6. decembra 1884 je končno odšla proč od
moža. V ločitveni tožbi je posebej poudarila, da je »vzela s seboj oba otroka, ker bi
se ob haremskem gospodinjstvu moža očitno moralno pokvarila«.
Potem ko se je Josipina odselila, se je Franc Schumi še naprej zapletal v ljubezenska razmerja z ženskimi uslužbenkami. Zaradi vseh omenjenih okoliščin se je
Josipina čutila primorano prositi za sodno razvezo zakona, za kar naj bi nosil vso
krivdo mož, »ki si je napravil zakonolomstvo za navado, me pretepal in mnogokrat
žalil«. 27. marca 1885 je od deželnega sodišča v Ljubljani zahtevala ločitev »svetega
katoliškega zakona« od mize in postelje.26
Iz zgodbe zakoncev Schumi lahko razberemo, da je Franca skrbelo predvsem to,
kaj bodo o njegovem moralno spornem ljubimkanju rekli drugi ljudje. Skrbela ga je
javna sramota, ki bi omadeževala čast in ugled družine in škodovala poslovnemu
uspehu tovarne slaščic. Njegova vloga v družini je bila nadrejena, patriarhalna,
upravljal je družinsko premoženje. Sprva je svoj priljubljeni »konjiček« z mlajšimi
služkinjami pred ženo skrival, po njegovem razkritju pa se ni dosti menil za ženino
mnenje, njun odnos se je končno sprevrgel v odkrito (in tudi nasilno) sovraštvo.
Nesrečna žena Josipina je imela kot milostljiva sicer nadrejeni položaj nad služkinjami (deklam je prisolila tudi kakšno zaušnico), ki pa jih je mož, zato ker je bil z
njimi naravnost obseden, večkrat vzel v zaščito.


http://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=20503 http://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=20503

haha, no hvala bogu je dobila sladkarije, jaz bi jih tudi raztalala ce bi blizje ziveli, meni je moj kupil polno enega junka iz dollar store vceraj in zdaj ne vem kaj naj, me gledajo na stolu vse te cokoladice 🙂 upam da me kaj ne popade. Drgac pa pogresam Miklavzevsko vzdusje ki ga tukaj nimamo.

OMG haha Mici pa kje ti to najdes, ja vem da so tete omenjale nekaj ampak sem bila se otrok takrat tako da mi ni bilo glih jasno. Ja da je pacek varal, jah hvala bogu da se ga je znebila.

Noro, tale link Mici. In tale slika https://www.dnevnik.si/i/as/2019/11/04/1219453.jpg , kako zelo sta si tale Josipina in naša Fox podobni. Kar sapo sem zajela. Mici, hvala za odlične linke.

Omg kera zgodba, Hvala za tole! Noro

Josipinina hči Evgenija je bila poročena z Dragutinom Hribarjem. Imela sta 13 otrok in poleg Šumija je upravljala tudi tovarno Pletenina.

Bogmarija, kakšno sorodstvo imaš, pa komajda veš zanje. Za tisti članek v Dnevniku se pa registriraj, in potem ga lahko bereš. Je zanimiv.

Petra Hribarja poznate? Fejst človek.

Niti ne z mano, ampak z eno mojo teto ki je umrla pri 103 letih, od dedka sestro, cist imata enak obraz in licnice, drugace po fotografijah iz tistega casa, recimo moj praprapra, in prapra, in pradedek in dedek so si cist podobni, iste licnice. In pa jst sem tut cist po fotru, tko da ja podobnost je mogoce, ceprav jaz se po tej prapra teti Josepini glih ne prepoznam, obraz mislim moj pa njen, ampak ostali sorodniki zenske so ji podobne.

emmmm. Imel je razmerje s 14 let staro služkinjo. Jaz bi mu naredila še kaj več, kot se ga samo znebila.

To sliko imam doma original, vsaj izgleda original.

Mici, daj še od moje mami malo razišči. Priimek Nemeth. Rojena v Vojvodini (srpski Itebej). Živela v Kikindi. Madžarska manjšina.
Ime Ershebet.

Glede na to, da je St. Clair College ali to pomeni, da si cerkvena?

Ja ogabno 🙁 sramota

To tudi vem, saj vem Mici saj vem, samo o tem nimam z nikomer za govort haha, pa vsi so ze skori pomrli.

Si me prehitela. Podobnosti se ne da zgresiti.

Datum rojstva?

Škoda da nisi tete spraševala o tem. Res škoda. Doma se niste nikoli pogovarjali o njih?