☕ Eno vprašanje za Fiddlestick

Sahy mi blodnje. Misli gradit ne vem kakšno kariero pa se ji še študirat ne da. Saj vem da niso vsi za študij mpak punca res malo preveč sanja.

ker ti ne ustreza, si zbrisala moje mnenje o Saharci. Še 1x ti priporočam, brigaj se zase in pusti živeti. Njeno življenje njej life, tvoje življenje tvoj lajf, čvek je pa itak virtuala.

namensko puščah komentarje ki žalijo Sahrco, ne preneseš da jo kdo pohvali. Zazri se v svojo bednost.

Kar se davkov tice, se placa dvojne davke: drzavne plus provincijske. Drzavni so po vsej drzavi enaki, taki kot si jih nasla v linku.
Poleg drzavnih vsaka provinca doloca se svojo stopnjo davka na dohodek. V Ontariu so taki, kot si jih dala v linku.

Poleg davkov vsak placa se prispevke za brezposelnost in razne druge prispevke, tako da je odtegljajev precej vec, od tretine do skoraj polovice place, odvisno od dohodka.

Vendar na prvih okoli 14 000 dolarjev (slabih 10 000 evrov) ne placas nobenega davka, placas pa druge odtegljaje.

Ce imas mladoletne otroke, ti priznajo okoli 6 000j tisoc dolarjev stroskov za vsakega in to odstejejo od dohodka, torej ti na to vsoto ni treba placati davka. Darila politicnim strankam in stroske za zdravkjenje (zdravila...), ce presegajo 3% tvojega bruto letnega dohodka, tudi odpisejo.

Najvecja razlika med Slovenijo in Kanado je v davku na posest. Tu se davek na posest vrti med 0.8 in 1.2% trzne vrednosti posesti. Torej na hiso, ki bi jo lahko prodal za 200 000 evrov bos placal med 1600 in 2400 evrov letnega davka. Stopnjo davka doloca vsaka obcina zase in ne drzava ali provinca.

Kar se pa studija tice, je pa cisto drugace kot v Sloveniji. Srednja sola je veliko lazja. Za dolocene stvari je podobno kot 2 do 3 letnike slovenske srednje sole, enih predmetov sploh nimajo, tako da noben kanadski srednjesolec nima izobrazbe na nivoju slovenskega srednjesolca. To govorim v primerjavi z gimnazijo, ker v kanadi je le en srednjesolski program, ki pa ima eno lazjo podvarianto. Nimajo obrtnih sol ali ekonomskih sol in podobnega. Za karkoli od tega moras v college.

Glede solanja v collegu ali univerzi je sistem prav tako drugacen. Tu ni omejitve za vpis glede na starost. So ljudje, ki gredo studirati pri 40, 50 ali se kasneje, a se zato nihce ne zgraza. Nikogar ne tolcejo dol, nikomur ne recejo, da ima blodnje, ce se za studij odloci kasneje v zivljenju, ampak takega cloveka vsi vzpodpujajo.

Z dvoleltnim collegem imas lahko nek povprecen dohodek ali visoko povprecje. Primer takega programa je laboratorijski tehnik. Na uro tak profil zasluzi bruto od 18 za zacetnike do 38 dolarjev po 5 do 10 letih dela. Vecina del je v tem ali malo visjem placilnem rangu za diplomante 2-letnih sol. Ce gres na ustrezen program, lahko odpres svoj biznis, kar lahko naredis tudi kot laboratorijski tehnik, ce imas zadosti denarja.

Naj dam za primer eno gospo, ki sem jo srecala sinoci v trgovini. Stara je 56 let. Do predlani je delala pri nas. Potem je pri 54 letih pustila sluzbo in sla v 2-letno solo za masazno terapevtko. Cez 3 mesece, aprila, bo delala zadnji izpit. Vendar ze od lani, to je od prvega letnika dela v enem spaju, kjer ji placajo 50$ na uro. Ima tudi nekaj privatnih strank, ki jim racuna 80$ na uro, kolikor je standardna cena za masazo. Za solo je placala 30 000 CDN dolarjev, to je 20 000 evrov.. Ko bo koncala solo, namerava delati samo se na svoje, za kar bo racunala 80 dolarjev na uro, kar je po trenunem tecaju 52 evra. Od tega bo seveda morla odsteti najemnino za prostor, vse druge stroske in placati davke in prispevke.

Seveda tu ni dodatkov za hrano, prevoz, regresov in podobnih zadev kot pri vas. Pa se nekaj je. Tu so zivljenjski stroski precej visji kot pri vas.

Pri nas bi ti primeri bolj težko šli skozi. Laboratorijski tehniki so zaposleni bolj v javnih ustanovah, da bi imel svoj biznis je praktično nemogoče. Kar se tiče masaž, pri nas obstaja neka kvalifikacija glede tega, refleksoterapija ali nekaj takega. Svoj biznis že lahko odpreš, samo kaj, ko je veliko tveganje, ali bo strank dovolj. Pri nas so podeljevali na veliko subvencije za zagon samostojnega podjetja, ampak jih je potem veliko zaprlo, ker jim ni šlo. Mislim, da si moral imeti podjetje odprto 2 leti, da ti ni bilo treba vrniti subvencije. Večina jih je bila na izgubi.

Izčrpna kot vedno, najlepša hvala za tole. Na prvi pogled zgleda boljše, vendar pa razmerje med prihodki in odhodki da malo bolj realno sliko. Razlika je najbrž v boljših možnostih za delo. To o precej nizki ravni splošne izobrazbe sem že vedela, zato je še bolj presenetljivo, da sta tako Kanada kot Združene države vodilni na marsikaterem področju, kar vendarle zahteva visoko izobražen kader. Predvidevam, da nadoknadijo kasneje na univerzi?

Fiddle, praviš da se v Kanadi nihče ne zgraža če gre nekdo pozno študirat.
Pri nas se pa nekateri zgražajo, da nekdo z visokošolsko izobrazbo fila police v trgovini za minimalca.

Saj je tudi tu veliko tveganje, ko odpiras biznis, ker je ogromno konkurence. Drzava ti za nov majhen biznis ne da subvencije in je vse odvisno od tebe. Vendar zaradi drugacne mentalitete, ker otroke od malega ucijo, da mora vsak poskrbeti zase, so ljudje pripravljeni vec tvegati .

@davki v kanadi

Kakih 10 let nazaj je se bilo opazno boljse kot v Sloveniji, zdaj je zaradi nizkega dolarjain in ker smo v ekonomski krizi situacija drugacna in seveda, nimamo takih radodarnih drzavnih subvencij za veliko stvari, kot jih daje Slovenija, s cimer je dejanski slovenski dohodek vecji kot na papirju.

Na 4 letnih programih pomankljive izobrazbe ne nadoknadijo, ker ni nobenih balastnih predmetov in predmetov za splosno razgledanost, je le 1 druzboslovni predmet. Sicer so predmeti omejeni na izkljucno tisto, kar je nujno potrebno za dolocen poklic. Maksimum je 5 predmetov in 25 do 30 ur predavanj in vaj na teden. Zato po koncanem studiju se vedno nimajo splosne razgledanosti. In so povecini buteljni. Recimo bodoci zdravniki v prvem letniku predmedicinskega studija ne znajo pretvarjati metrov v milimetre ali mililitrov v litre. Mene je resnicno strah takih bodocih zdravnikov. Tudi zahtevnost izpitov je vsaj v nizjih letnikih nizji kot v Sloveniji. Profesorji so pa veliko bolj dostopni, in nimajo obcutka, da so bogovi.

Tudi na magisterski stopnji, ki traja 2 ali 3 leta, odvisno od smeri, je le pescica najpotrebnejsih predmetov. Tako da so vsi ti ljudje po domace receno foh idioti, ki pbvladajo le svoje ozko podrocje in nimajo pojma o nicemer drugem, razen, ce se v prostem casu zanimajo za to, a se ponavadi ne. Zanimivo je, da za vpis na magisterski studij ne gledajo le na ocene, ampak tudi na karakter cloveka, kako se vkljuci v skupino, ce je team player ali ne.

Vrhunski strokovnjaki, ki jih omenjas, so ali domaci, izjemno talentirani ljudje ali pa enako talentirani priseljenci iz drzav z "manj vredno izobrazbo" in takih talentov je zelo zelo malo. Ker pa imajo vecji pool ljudi, jih lazje najdejo. Ce imas na razpolago izbirati med 360 milijoni ljudi (obe drzavi skupaj) ali pa med 2 milijoni ljudi, jih bos vec nasel v mnozici. Oboji, a Americani se bolj, namensko snubijo tuje talente z visokimi placami. Slovenija si tega financno ne more privosciti v enaki meri.

Pa se nekaj je. V Sloveniji je poudarek na povprecju. Ne mara se tistih, ki izstopajo. V Severni Ameriki se nudi vse velikim talentom, revne mnozice se pa zanemarja. Po moje ni prav ne eno ne drugo. Moralo bi biti nekje vmes.

Kot receno, trenutno je malo sluzb zaradi krize. Vendar jo ljudje iscejo bolj aktivno in zanjo so se pripravljeni seliti se na tisoce kilometrov, kar rahlja druzinske vezi, a je dobro za zasluzek. Velja rek Looking for a job is a full time job. Torej, iskanje sluzbe je sluzba s polnim delovnim casom.

Najvecja razlika je pa v odnosu med ljudmi. Saj je veliko politike na delovnem mestu, zgodijo se tudi neplacila in goljufije, zlasti v manjsih zasebnih podjetjih, vendar tega ne iporabljajo za izgovor, da ne bodo sli v biznis ali da ne bodo delali tega in tega. Ni takega negativizma kot pri vas in ni toliko izgovorov. Moras plavati ali pa bos utonil.

Poleg tega so si ljudje bolj enaki, visje pozicije na nizke ne gledajo z vzisenostjo, nizji se ne trudijo biti cimbolj primitivni, ampak se trudijo komunicirati na nivoju. Ljudje se ves cas opravicujejo en drugemu, tudi ce niso nic krivi. Direktor bo kramljal s snazilko, sef bo jedel s svojimi podrejenimi ali imel skupni hobi z njimi. Ljudje se klicejo po imenih, ne gospod/ gospa Tainta. Skratka, Jaz do sedaj se nobenega sefa nisem klicala drugace kot po imenu. Skratka, ni takega kastnega sistema kot pri vas. To je ena izmed stvari, ki je tu najvec vredna. In v vsem zivljenju se nisem slisala, da bi nekdo komu govoril, da ima pri teh letih hiso in tak avto in to in to, ti reva usrana pa nisi se nicesar ustvarila. Tega enostavno ni. V pozitivnem okolju je veliko lazje delati, cetudi ni vse roznato.

Pri nas je kar nekaj ljudi z visokosolsko izobrazbo, ki filajo police, delajo kot snazilke, delajo druga slabo placana dela, preden dobijo bolj primerno sluzbo, a se zaradi tega nad njimi nihce ne zgraza. Tu visoka izobrazba ni jamstvo za dobro sluzbo. Sem pa ze slisala kaksnega 13 letnika, ki se je zgrazal, a ko je konec sole, mora hitro spremeniti muziko.

Se nekaj je. Ljudje z visoko izobrazbo dostikrat zacnejo na dnu. Ti dam primer nekoga, ki koncuje studij ekonomijo in hotel management. Je sin dokaj premoznih starsev, ki sta nekoc imela trgovino, kjer sta morala oba otroka pomagati. Fant je bil od malega navajen delati in biti prijazen do strank. Tako je sel delat v hotel kot bellboy, to je nosac prtljage. V Sloveniji bi bilo premozne starse sram, njegova sta ga pa spodbujala. Potem je sel studirat in po par letih je ze zacel delati kot receptor. Ravnokar so ga povisali v pomocnika manadzerja v hotelu z 200 sobami, ceprav gre cez en mesec nazaj v solo, da konca zadnji letnik. Tako kot ta mladenic se vedno veliko ljudi zacenja iz nic. In prav zato ni zanicevanja, ker vecini ljudi ni od prvega dne podarjena ugodna sluzbica, ampak morajo delati zanjo.

Refleksologija in masaza sta tu zelo razlicni stvari. In masazo se jemlje bolj resno kot pri vas. Refleksologija, masaza dolocenih tock na stopalih, lahko tudi na dlaneh zahteva, mislim, da 600 ur solanja (predavanj in prakse).

Masaza pa minimalno 2000 ur. Sola bivse usluzbenke, ki jo omenjam zgoraj, nudi 3000 ur. Ucijo se anatomijo, obvladati morajo latinska imena za vse kosti in vse misice, prav tako poznati pomen diagnoz, ki se nanasajo na masazo. Pogosto jim stranka le zdrdra latinsko diagnozo svojega problema in masazer mora vedeti, kako masirati. Maserji s tako solo so potem registrirani pri provincijski zbornici. Zdravstveno zavarovanje povrne nekaj ur masaze, ce je medicinsko potrebna.

.

Spelji se na tepih pa se drajsaj gor pa dol 😛 😛

Dost maš!

.

Mici - položi si tresočo ročico pod jošk - tam nekje pri srcu in reci mi: "Hvala!"
Vsaj en, ki se je vtaknil vate 😛 😛

Eni tukaj ste pa direkt za na psihiatrijo.

Ampak Kiny pa tukaj ni pisala s svojim imenom. Pa takšna hrabra junakinja je.

Kiny, pa ne da se Micke bojiš?

ne odgovarjaj bedakom, prezri jih, ne trosi jim modrosti, ker je ne razumejo.
Pozdravljena Micika