Nikol nisem znala govorit vicev. Niti si jih ne zapomnim.
Kšn res smešen, ga grem brat 5x - da si ga bom ja zapomnila. Pissda, že zvečer več ne vem nič.
Enkrat smo šli klapa na izlet z avtobusom. Še preden smo štartal, smo bli vsi nabasani, ker smo enga čakali. 😛 Italk.
Se pelemo, vsi dobre volje, padajo vici in res eni sami valovi smeha. Se dvignem Jaz in kričim: "Tišinaaaa, bom še jaz povedala en vic!"
Začnem lapat, in se zapletat - gledam tiste oči iznad naslonjalov stolov ...... kr neki še govorim, gledam najbolšga frenda misleč: "Pissda, začni se vsaj ti smejat!!" NČ!!
Še nekaj meljem in se končno oglasi en klinac iz zadnjih stolov: "A to je to?" 🙁
Vsi obsedimo v smrtni tišini. Jaz sem si na skirvaj popivnala solzo. Od Trojan do Gornje Radgone smo se pelal kt eni upokojnci na pogreb. 🙁
Me je pa častil šofer na tromeji z enim špricarjem, ker mi je bil hvaležen, da je pelal tako umirjen, vljuden folk. Pa da me bo še kdaj uzel s saboj. ☕ 🙂 😛
0
bb 09.08.2017 ob 22:08
Hah, tale pripoved je veliko boljša kot vic 🙂
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
09.08.2017 ob 21:30
Dohtar ji nosi (nova verzija) povoje, obliže, zdravila za vso žlahto........... pa tudi kšno rožo.
Odvetnik pa vsak večer samo japček.
Pičkura je bla že čist živčna, cela žlahta na živčnem /kuker tuki ene/ in pol bejba vpraša advokata: " Pa kaj mi nosiš te japke?"
Odvetnik: "En jabček na dan, odžene dohtarja stran!" 😛 😛