☕ Emona

Prvotno je bila tu naselbina Venetov.

Ko so prišli Iliri so svojo naselbino poimenovali EMONA, zato je to ime Ilirskega izvora.

Za Iliri so bili prebivalci Ilirsko – keltski Japodi.

V tretjem stoletju pred našim štetjem so živeli v Emoni keltski Tavriski, tako je bil tudi NAUPORTUS ali kasneje Vrhnika naselbina Tavriskov.

Leta 184 pred našim štetjem so Rimljani zasedli naselbino Karnov, ki se je imenovala TERGESTE ali kasneje TRST.

Leta 181 pred našim štetjem so Rimljani ustanovili naselbino AQUILEIA, ki se je kasneje imenovala OGLEJ.

Leta 115 pred našim štetjem je Marcus Aemilius Scaurus z rimsko legijo prodrl na ozemlje Tavriskov.

Leta 113 pred našim štetjem Marcus sklene s Tavriski prijateljsko zvezo. Ljubljanska kotlina je bila del noriškega kraljestva s katerim so Rimljani živeli v dobrih trgovskih in političnih odnosih.

Leta 35 pred našim štetjem so Rimljani že osvojili vse ozemlje od Akvileje do Siska. Na območju ljubljanske kotline so Rimljani ustanovili taborišče XV. legije APOLLINARIS.

V letih 6 do 9 našega štetja se je zgodil dalmatinsko – panonski upor in kmalu po zadušitvi upora so Emono preuredili in utrdili z obzidjem v močno postojanko. Upor se je zgodil v Nauportu in sicer so se uprle XV. legija APOLLINARIS iz Emone, VIII. legija AUGUSTA iz Poetovije in IX. legija HISPANIENSIS iz Siscie ali Siska. Uporniki so bili verjetno zaprti v Emoni.

Leta 15 našega štetja so XV. legijo APOLLINARIS premestili v Carnuntum, ki se zdaj imenuje Petronel pri Dunaju. Takrat so začeli v Emono naseljevati rimske koloniste, ki so bili veterani, ki jim je Rim dodeljeval parcele in kmetije. Tega leta je bila Emona povzdignjena v kolonijo IULIA EMONA TRIBU CLAUDIA in postala volilno okrožje Klavdija ter upravno središče gornjega Posavja.
Sčasoma je Emona postala urejeno mesto z visoko komunalno in stanovanjsko kulturo. Urejati so začeli tudi barje in Ljubljanico tako, da so izravnali vijugasto strugo.

Leta 238 našega štetja je bila Emona med notranjimi boji za rimski prestol ob prehodu čet Maksimina Tračana prvič razdejana. Po ukazu senata, ki ni priznaval Maksimina so Emonci zažgali in delno porušili mesto ter ga zapustili dokler niso Maksiminove čete šle mimo Emone. Po prehodu čet so se vrnili in obnovili obzidje.

V času cesarja Galijena med leti 260 – 268 našega štetja je Emona dobila vojaško posadko vojakov XIII. Legije GEMINE.

Leta 388 in leta 394 je skozi Emono šel cesar Teodozij in jo obakrat porušil.

Med leti 403 in 408 so Emono napadli Zahodni Goti, ki jih je vodil Alarih. Ta je zahteval odkupnino in ker je niso dali je porušil Emono.

Leta 451 so v mesto vdrli Atilovi Huni, ki so ga razdejali in požgali.

Leta 476 je Odoaker mesto upravno prepustil provinci Panoniji. Tako je bila Emona nekaj časa pod Vzhodnimi Goti in nekaj časa pod Bizantinci.

Leta 546 mesto prevzamejo Langobardi, ki pa so upravno središče preselili v CARNIUM ali Kranj.

Leta 568 so se Langobardi umaknili v Italijo in takrat so začeli naše kraje napadati Slovani združeni z bojevitimi Obri.

Od leta 580 do leta 590 so Slovani požgali in porušili Poetovijo, Celejo, Virunum na Gosposvetskem polju. Emone niso porušili, ker so že leta 587 preostali Emonci zbežali v GEMINIJO imenovano tudi Emonia in v NEAPOLIS ali Novigrad. Tako, da je bila Emona že porušena, ko so prišli Slovani. Sčasoma je Emona šla v pozabo in čez čas so ruševinam ljudje rekli Gradišče in ostankom rimskega zidu MURUS ali Mirje.

https://c2.staticflickr.com/2/1515/25048605745_43f7983405_z.jpg

https://c2.staticflickr.com/2/1503/24753168290_f469e4d5cb_z.jpg

Imperator Caesar,
sin božanskega Julija,
Augustus,
najvišji svečenik,
konzul trinajstič,
imperator enaindvajsetič,
s tribunsko oblastjo v sedemintridesetem letu,
oče domovine ter Tiberius Caesar,
božanskega Augusta sin Augustus,
najvišji svečenik,
konzul drugič,
imperator šestič,
s tribunsko oblastjo v šestnajstem letu,
sta obzidje in stolpe dala postaviti.