☕ Edward Weston

Edward Weston je bil znan kot eden izmed mojstrov fotografije 20. stoletja. Njegova zapuščina obsega nekaj tisoč skrbno sestavljenih, odlično natisnjenih fotografij, ki so imele vpliv na fotografe po vsem svetu. Weston je fotografiral naravne krajine in njihove oblike, sadeže – kot so artičoke, zanimive oblike – morske školjke, in kamenje, s pomočjo velikega formata kamer in s trenutno razpoložljivo svetlobo. Njegov občutek za natančnost slike je bil na ravni poezije. Subtilna uporaba tonov in kiparske forme ter oblikovanje njegovih del so postali standardi, po katerih se je še mnogo kasneje ravnala fotografska praksa. Ansel Adams je nekoč napisal: “Weston je v pravem pomenu eden redkih kreativnih umetnikov. Poustvaril je materialne oblike in sile narave, in jih postavil za temeljne oblike sveta. Njegova dela ponazarjajo človekovo notranje potovanje k popolnosti duha.” Edward Weston Henry se je rodil v Highland Parku v Illinoisu in odraščal v Chicagu. Weston je vodil svoj lastni ​​portretni studio med 1911 in 1922 v Tropicu v Kaliforniji. Postal je zelo uspešen v fotografski tehniki mehkega ostrenja, v slikovnem slogu piktoralizma, in s svojimi deli posegel po številnih strokovnih nagradah. Po ogledu razstave sodobne svetovne umetnosti na sejmu v San Franciscu v letu 1915, je Weston vse bolj postajal nezadovoljen s svojim lastnim delom. Od leta 1920 je skupaj s svojo studijsko partnerko Margarethe Mather začel eksperimentirati s pol-abstrakcijami v tehniki močnega ostrenja. Leta 1922 je Weston odpotoval v New York, kjer je srečal tudi Alfreda Stieglitza, Paula Stranda in Charlesa Sheelerja. Njegove fotografije za Armco železarno v Ohiu so v tem času pomenile prelomnico v njegovi karieri. Te industrijske fotografije so pomenile “neposredno odslikavo” realnosti: bile so nepretenciozne in pred fotografa so postavljale golo stvarnost. Weston je kasneje zapisal: »Fotoaparat je treba uporabiti za odslikavo življenja, za predstavitev bistva stvari same, ne glede na to, ali gre za polirano jeklo ali drhtajoče telo.« Leta 1923 se je Weston preselil v Mexico City, kjer je odprl studio s svojo pomočnico in ljubimko Tino Modotti, s katero je v naslednjih letih posnel pomembne in odmevne fotografije portretov in golega telesa. S pomočjo partnerke Modotti, ki je medtem postala izkušena fotografinja s svojim prepoznavnim imenom, se je Weston seznanil z umetniki mehiške renesanse, kot so bili Rivera, Siqueiros in Orozco, ki so vsi spodbujali njegovo novo usmeritev. Leta 1924 je Weston opustili uporabo tehniko mehkega fokusa in se popolnoma posvetil natančni študiji o naravnih oblik. Leta 1926 se je za stalno vrnil v Kalifornijo in pripravil niz skupinskih razstav s svojim zgodaj dozorelim sinom Brettom in nato začel z delom, po katerem je tudi najbolj poznan: naravne oblike, close-ups akti in pokrajine. Oče in sin Westons sta leta 1928 skupaj odprla studio v San Franciscu. Naslednje leto sta se preselila v Carmel in začela fotografirati na področju Point Lobosa. Leta 1932 je Weston postal ustanovni član f/64 skupine purističnih fotografov skupaj z Anselom Adamsom, Willardom Van Dykeom, Imogenom Cunninghamom in Sonyo Noskowiak. Kasneje istega leta je izšla fotografska monografija »Art of Edward Weston«, knjiga s skoraj 40 fotografijami, ki jo je izdala založba Merle Armitage. Weston je leta 1933 fotografirali tudi za WPA Federal Art Project v Novi Mehiki in Kaliforniji. Bil je prvi prejemnik Guggenheim Fellowship nagrade za fotografijo leta 1937, ki jo je prejel za fotografiranje na zahodu in jugozahodu ZDA v letih 1937-1938. Dve leti kasneje je prispeval ilustracije za Whitmanovo knjigo Leaves of Grass (Travne bilke) iz fotografij, ki so nastale na jugu in vzhodu ZDA. Leta 1946 so razstavili veliko retrospektivo 300 fotografskih del Edwarda Westona, ki je potekala v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku. Naslednjega leta je Weston začel s poskusi z barvno fotografijo in tudi sodeloval v filmu Willarda Van Dykea, »The Photographer« (Fotograf). Weston je bolehal za parkinsonovo boleznijo in njegove zadnje fotografije so bile narejene v letu 1948 v parku Point Lobos. V svojih zadnjih 10 letih življenja, ko so Westona postopoma premagovale bolezni, je Weston nadzoroval tiskanje svojih fotografij s katerimi je njegov sin Brett opremil njegovo življenjsko delo. Fotografski Portfolio za petdeseto obletnico je izšel leta 1952. Tri leta kasneje so izdelali osem setov s po 1000 Westonovimi fotografijami. Danes je njegovo delo zelo cenjeno in njegova dela so bila prodan na dražbi za rekordnih 1.600.000 $. Weston je umrl v Carmelu leta 1958. https://fotozgodbe.wordpress.com/ https://fotozgodbe.wordpress.com/ https://i.pinimg.com/564x/49/82/ee/4982eeb31164ed79ab3aad5e8d1f7517.jpg