Ko je Joseph Goebbels imel novembra 1925 prvo srečanje s Hitlerjem, stranka ni imela več kot 25 000 članov.
Joseph si je za glavno nalogo zadal prepričati Nemce, da bodo videli Hitlerja kot svojo glavno zvezdo in jih spremeniti v prepričane naciste.
Že pred srečanjem z Goebbelsom se je Hitler zavedel učinka propagande.
Vedel je, da je mogoče na ljudi vplivati pisno in ustno.
V svoji knjigi Moj boj je zapisal, da mora biti propaganda usmerjena v množice, da mora biti ljudska in da se mora spustiti na raven miselnih sposobnosti najbolj omejenih ljudi.
S tem se je strinjal tudi Goebbels.
Goebbels je oktobra 1926 odpotoval v Berlin, kjer je postal novi regionalni šef stranke in bil odgovoren za stike z javnostjo.
Nacionalsocialisti so imeli zelo malo privržencev v Berlinu, ki ga je Goebbels opisal kot močvirje greha.
Kmalu sta se v zavest Berlinčanov vtisnila nacistična stranka in Adolf Hitler.
Goebbels se je po mestu vozil na kesonu tovornjaka in s svojim močnim glasom nagovarjal nižje družbene sloje.
Izogibal se je težkim besedam in je o veri in zaupanju v lepšo prihodnost govoril v lahko razumljivem jeziku.
Ko je dobro spoznal občinstvo, jih je znal nagovoriti naravnost v srce.
Kmalu so ljudje videli, da nacisti govorijo njihov jezik, zato se jih je vse več priključilo stranki.
Stranka je postala znana.
Nenadoma je bila v središču zanimanja javnosti.
Začeli so izdajati časopis Der Angriff, ki je enkrat na teden, pozneje dnevno, hujskal ljudi proti Judom, komunistom in politikom Weimarske republike.
Uvodnike je včasih pisal tudi Goebbels.
Podpisal se je kot Dr. G.
Hitler je bil navdušen nad Goebbelsovim uspehom, zato ga je novembra 1928 v Berlinu imenoval za najvišjega šefa strankarske propagande v celi državi.
NSDAP je imela takrat že 150 000 članov.
Dr.G. je hotel propagando izboljšati, da bi lahko nacisti pridobili ljudi na svojo stran in prevzeli oblast v državi.
Propaganda je umetnost, ki se je lahko priuči vsak, podobno kot se naučiš igrati piščal, je izjavil, ko je začel zaposlovati in izobraževati osebje v svojem propagandnem aparatu.
Gospodarska kriza konec 20ih let je bila pravi dar za naciste.
Številni Nemci so izgubili delo, zato so si želeli sprememb in novega upanja.
Z govorniških odrov, v člankih in na plakatih so Hitlerja predstavljali kot odrešenika, ki lahko Nemčijo dvigne iz bede.
Po mnenju nacistov sta bili država in njeni ljudje žrtev velikih zahtev po vojni odškodnini, ki je bila določena z Versajsko mirovno pogodbo.
Hitler je poudarjal, kako je vojska v prvi vojni dobila nož v hrbet od kapitalistov, Judov in politikov v Weimarski republiki.
S preprostimi parolami STRAN S KRIVCI ZA NAŠ PROPAD! ali SVOBODE IN KRUHA! So nacisti začeli leta 1930 volilno kampanjo in ljudje so drli pred govorniški oder, ko sta bila na njem Hiter in Dr.G.
Pod natančno taktirko propagande so nad množicami vihrale zastave, zrak pa so rezali glasni vzkliki HEIL!, da je občinstvo začutilo vzdušje.
V povorkah, ki so jih odprli marširajoči možje jurišnega odreda SA v rjavih srajcah, so bili nacisti prikazani kot mladi in močni.
Zato je udeležba na srečanjih med mladimi kmalu modna.
Pred volitvami je leta 1932 Dr.G. uporabil sodobne metode in volilno kampanjo spremenil v mojstrovino propagande.
Imel je hujskaški govor zoper vlado, ki so ga posneli na 50 000 malih gramofonskih plošč in jih v pismih poslali ljudem.
10 minutni zvočni film, popolnoma nov medij v Evropi so predvajali na proslavah v parkih in na javnih zbirališčih.
Po zidovih in ograjah so člani stranke lepili plakate z vpadljivim rdečim tiskom ter trgali plakate drugih strank.
Prestolnice ni več mogoče prepoznati, stebri za plakate so prekriti samo z našimi plakati, je zadovoljno rekel Dr.G., ki je čete SA uporabljal tudi za motenje srečanj drugih strank.
Enote SA so spodbujali k napadanju procesij nasprotnikov in k začenjanju pretepov, da so bila vsa njihova sporočila pokvarjena z nasiljem.
Dr.G. je svoje bojevnike s ponarejenimi vstopnicami infiltriral na razprave drugih strank.
Tako je napolnil zborovanja z glasnimi nacisti namesto s privrženci posameznih strank.
Poleti 1932 je 37% Nemcev glasovalo za NSDAP in leta 1933 je Hitler dobil 44% glasov.
Nacisti so prevzeli oblast.
Stranka je imela 850 000 članov.
Po zmagi na volitvah je Dr.G. postal minister za ozaveščanje javnosti in propagando.
Dr.G. je zahteval, da je njegova miza vsako jutro pospravljena, na njej pa ošiljene barvice.
Zlasti pomembne so bile zelene barvice, ker je pri pregledovanju in pisanju komentarjev najraje uporabljal zelene barvice.
Namen svoje funkcije je opisal kot vzgojo ljudi.
Nemce je nameraval vzgojiti in preoblikovati v podpornike, ki bi videli Hitlerja kot svojega vodjo.
Namesto iger z običajnimi kartami so nemški otroci igrali igro Führer Quartett s slikami Hitlerja, Goebbelsa in drugih veljakov.
Figurice vojakov, s katerimi so se igrali dečki, so zamenjali barviti vojaki SA, ki so nosili zastave s kljukastim križem.
Na božičnem drevescu so visele rdeče bunkice s kljukastimi križi, drevesce pa so postavili v podstavek v obliki kljukastega križa.
Božičke z bradami in kapami so zamenjali gladko pobriti Božički SA, oblečeni v rjave srajce in s trakovi na rokavih.
Tisti, ki ima v oblasti mlade, vlada prihodnosti, je menil Hitler.
Odrasli so bili izpostavljeni bleščeči se sliki nacizma prek časopisov, filmov in plakatov, ki so poudarjali rezultate stranke.
Na plakatu je leta 1936 pisalo:
PREJ: brezposelnost, brezup, stavke
DANES: delo, veselje, red, nacionalno tovarištvo
Hitler je res znižal brezposelnost.
Ni pa razkril, da so 1% zaposlenih priredili tako, da je Hitler oborožil in v vojsko vpoklical več mož, čeprav je bila to kršitev mirovne pogodbe.
Dr. G. je poskrbel, da so nacistični plakati prikazovali črno beli svet.
Tako je poenostavil sporočilo, da so ga vsi razumeli.
Arijci na plakatih so bili vedno lepi in dobri, medtem ko so bili boljševiki in Judje grdi z zlobnimi obrazi.
Zaradi rdeče barve so nacistični plakati izstopali med plakati drugih strank, ki so bili črno beli.
Dr.G. je Hitlerja predstavil kot velikega vodjo in očeta, ki mu ni vseeno za ljudstvo in ki želi popeljati narod do veličine.
Predstavil ga je kot prijaznega moža, ki ima rad otroke.
Otroci so mu vedno dajali rože in on jih je objel.
Rad je imel tudi pse.
Tako so ustvarili olepšano sliko resničnosti.
To je omogočila cenzura, ki so jo uvedli leta 1933 in je utišala tudi najmanjše kritike.
Komunistične in socialdemokratske časopise so prepovedali.
Jeseni 1933 so sprejeli zakon, po katerem so vsi novinarji postali državni funkcionarji.
Novinarji so lahko delali samo, če so pokazali dovolilnice, ki jih je izdajal Dr.G.
Dr.G. je nadzoroval tudi radio in ga vključil v svoje ministrstvo in svoje ljudi imenoval na vse ključne položaje.
Vse, kar je prišlo iz zvočnikov, so bili hvalospevi stranki.
Leta 1933 so radijske oddaje dosegle le četrtino prebivalstva, saj so bili radijski sprejemniki dragi.
Dr.G. je naročil, naj izdelajo poceni sprejemnik Volksempfänger.
S ceno, ki je ustrezala dvema tedenskima plačama navadnega delavca, so si številne družine lahko privoščile nakup.
Ker se je povečalo število radijskih aparatov, je lahko vsak dan manipuliral z več milijoni prebivalcev in zatrl uporniški duh.
Oblikoval je posebno enoto radio čuvajev, ki so prebivalce obveščali o pomembnih prihajajočih oddajanjih.
S tem je zagotovil, da so bili poslušalci pripravljeni, ko so nacisti oddajali pomembna sporočila.
Pomembno je bilo, da je čim več Nemcev slišalo govore o nacističnih uspehih.
Ob posebnih priložnostih je propagandna enota v ta namen zvočnike postavila tudi v šolah, tovarnah in javnih prostorih.
Leta 1935 so se nacisti pohvalili, da je govorom prisluhnilo 56 milijonov Nemcev.
Dr.G. je ocenil, da je radio ključen za vodenje ljudi, saj je dosegel celoten narod ne glede na razred, položaj ali veroizpoved.
Pred priključitvijo Avstrije 12 MAR 1938 so avstrijske poslušalce obveščali o tem, koliko dobrega bo Hitler storil zanje, če bo Avstrija postala del Nemčije.
Do leta 1939 so izdelali 7 milijonov aparatov.
Filme, skladbe, gledališke igre in umetniške razstave v letih 1933 – 1934 je moralo vse odobriti ministrstvo.
Dr.G. je svojim zelenim pisalom zavrnil vsa dela, ki so nakazovala na kritiko Hitlerja ali nacizma.
Ko je leta 1933 videl zgodovinsko dramo DER REBELL (upornik), je uvidel velik potencial zvočnih filmov, saj so se globoko dotaknili gledalcev.
Zato je uvedel snemanje filmov, ki bi zapeljevali ljudi.
Slike in zvok so uporabljali tudi v filmskih novicah Wochenschaus, ki so jih predvajali v kinematografih.
Med vojno so tako poročali o zmagah vojske, da ne bi nihče podvomil o veličini nacizma.
Sliko Hitlerja kot odrešenika so izkoristili tudi v filmu Leni Riefenstahl z naslovom Triumph des Wilens.
Film se začne s Hitlerjem, ki se s svojim letalom spušča proti zemlji, kjer ga čakajo navdušene množice.
Prizori so posneti proti svetlobi, zaradi česar se zdi, da ima Hitler svetniški sij okoli glave.
Sledi 2 urni portret nacističnih strankarskih dni v Nürnbergu septembra 1934.
Hitler govori kot odrešenik, medtem ko slike korakajočih vojakov prikazujejo veličino nacizma.
Film si je ogledalo več kot 20 milijonov navdušenih Nemcev.
Po prevzemu oblasti je Dr.G. nadziral vse časopise v državi.
Ti so morali poveličevati Hitlerja in nacizem.
Propaganda je izpostavljala sovražnike, da bi Nemce poenotila v tem, kdo je krivec za krizo.
Za grešnega kozla so izbrali več skupin.
Za Hitlerja so bili Judje najhujši sovražnik.
Nobena skupina ni bila tako izpostavljena sovraštvu kot Judje, čeprav so predstavljali manj kot 1% prebivalstva.
Večji del Nemcev so prepričali, da so Judje manjvredni pohlepni podleži.
Vedno znova so izjavljali, da želijo Judje na skrivaj zavzeti svet in da stojijo za vsem, od boljševizma do kapitalizma.
Vemo, da Judje predstavljajo mednarodno protinemško gibanje, zato bomo z njimi ravnali temu primerno, ker ne znajo drugega kot lagati in obrekovati, je vse prepričeval Hitler.
Jude je okrivil za nemško gospodarsko krizo, ker so vedno grabili zase na račun nemških delavcev.
Nacisti so napolnili časopise s karikaturami pohlepnih Judov, na plakatih pa so Nemce opozarjali PAZI SE JUDOV!
V šolah so učiteljem biologije vsilili učna gradiva, v katerem so bili Judje predstavljeni kot mešana rasa Neevropejcev.
Stališče režima je bilo, da se njihova kri ne sme mešati z nemško, če se želi ohraniti zdravje ljudi.
Če so pri pouku s snovjo zaključili še pred koncem učne ure, so se lahko otroci zabavali z igro VEN Z JUDI.
V igri so morali igralci z metanjem kocke Jude izseliti iz srednjeveškega mesta.
Tisti, ki je iz mesta prvi izselil 6 Judov, je zmagal.
Slika Judov kot manjvrednih ljudi se je počasi usedla v zavest Nemcev.
Leta 1935 so sprejeli Nürnberške zakone, ki so Judom odvzeli vse pravice v družbi.
Preganjanje je postalo del vsakdana, zato se ljudje niso odzvali, ko so začeli Jude deportirati.
Da bi ljudi odvrnili od nakupovanja v judovskih trgovinah, so pred trgovine postavili rjavosrajčnike.
Hitler in Dr.G. sta uporabljala preprost jezik in ljudem predstavljala preprosta sporočila.
Vse intelektualce sta obravnavala kot sovražnike.
Nista jih mogla prepričati z govori, ki so namesto razuma nagovarjali čustva.
Nacisti so ljudi težko prepričali, da bi elito videli kot sovražnika.
V poskusu, da bi ljudje začeli prezirati intelektualce, se je Hitler v govorih norčeval iz njih.
Mednje so sodili profesorji, zgodovinarji, kapitalisti, pisatelji, umetniki…
V sklopu evtanazijskega programa so odstranili otroke in odrasle z umsko ali fizično prizadetostjo.
Program je naletel na odpor med ljudmi, zato so leta 1941 posneli film ICH KLAGE AN (obtožujem) o moškemu, ki je izpolnil željo o pomoči pri smrti svoje bolne žene.
Film si je ogledalo 18 milijonov ljudi.
Mnogi so začeli bolj pozitivno gledati na umor iz sočutja.
V svojih govorih je Hitler komuniste in Sovjetsko zvezo predstavil kot dva od največjih sovražnikov Nemčije in Evrope.
Bal se je, da se bodo nemški komunisti z vezmi s Sovjetsko zvezo uprli.
Zato je načrtno komuniste predstavljal kot nevarnost.
Plakati so prikazovali življenje pod komunizmom kot življenje v temi in revščini, kar je bilo v nasprotju z življenjem v Nemčiji, kjer so bile družine varne in srečne.
Hitler je hotel doseči rasno čistost, da se nemška kri ne bi mešala s krvjo manjvrednih ljudstev.
Propaganda naj bi zagotovila nastanek popolnega Nemca, sporočilo pa so vcepljali že v šolah in domovih.
V knjigi Moj boj je zapisal, da je naloga države postaviti raso v središče družbenega življenja in poskrbeti, da ta ostane čista.
V govorih sta Hitler in Dr.G. poudarjala odličnost Nemcev in izpostavljala, da je arijska rasa nadrejena vsem drugim.
Arijske Nemce so spodbujali, naj ne mešajo krvi z drugimi rasami.
Najslabše so bile judovske in slovanske rase, ki so jih imeli za še posebej šibke.
Rasno propagando so izvajali tudi v šolah, saj se da na otroke zlahka vplivati.
Namen je bil, da se bodo otroci, ki se bodo zavedali svoje nadrejenosti, v odraslosti samodejno izogibali šibkejšim rasam.
V šolskih učbenikih so bili svetlolasi otroci predstavljeni kot zdravi in polni energije, medtem ko so bili očrnjeni predvsem Judje.
Na naslovnici pripovedi o strupeni gobi je bila goba z judovsko brado in Davidovo zvezdo, ki so se je morali otroci izogibati.
Na plakatih so spodbujali arijske starše, da najdejo srečo drug pri drugem.
Cilj je bil spodbujati rojstvo čim več otrok, da bi rasa rasla.
Mladoporočencem so ponudili državno posojilo 600 reichsmark oziroma okoli 4 povprečne mesečne plače.
Za vsakega otroka so dolgu odpisali 150 mark.
Če je imel par 4 otroke, se je tako izognil vrnitvi posojila.
Tako se je država zahvalila za prispevek k prihodnji moči nemškega ljudstva.
Da bi spodbudili rojstva, so ženskam, ki so rodile več otrok, podeljevali materinski križ.
Ko je ženska rodila 4 otroke, je dobila bronasti križ.
Če je rodila še 2 otroka, je dobila srebrni križ.
Če je rodila več kot 8 otrok, je dobila zlati križ.
Križ so prvič podelili leta 1939.
Takrat le materam, starim vsaj 60 let.
Leta 1939 so Nemke rodile 400 000 več otrok kot leta 1933.
Leta 1935 je Hitler izjavil, da mora biti mladina trdoživa kot usnje in trda kot jeklo.
Da bi to uresničili, so ustanovili paravojaško organizacijo HITLERJUGEND.
Fante, stare med 14 in 18 let, so urili in jih učili uporabe orožja.
Namen je bil mlade pripraviti na sodelovanje v enoti SS ali kateri drugi vojaški enoti.
Članom so prali možgane, da so z vsem srcem verjeli nacizmu, jih učili poslušati ukaze brez vprašanj in bili pripravljeni umreti za domovino.
Hitler je v govorih vedno znova poudarjal, da so ženske poklicane, da postanejo matere.
Sporočilo so ponavljali tudi v šolskih učbenikih.
Na pravo pot jih je usmerjala mladinska organizacija BUND DEUTSCHER MÄDEL.
Tam so se dekleta, stara od 14 do 18 let, učila prati, pomivati posodo in pripravljati hrano.
Hitler je sanjal, da bo Nemčijo znova naredil veliko, propaganda pa naj bi ljudi pripravila na vojno maščevanje proti tistim, ki so spisali sramotno Versajsko mirovno pogodbo.
Hitler je želel, da bi Nemci bili HEIM INS REICH ali doma v rajhu.
Propagirali so, da bi moralo več domačij, ki so bila izgubljena po prvi vojni, znova postati nemških.
Ko so nemške sile 7 MAR 1936 vkorakale v Porenje, je Hitler sporočal svetu, da Nemčija ne bo več poslušala evropskih velesil in ne bo več trpela ponižanja.
Leta 1936 je Dr.G. za nos potegnil ves svet.
Hitler ni bil športni navdušenec, zato ni kazal zanimanja za olimpijske igre v Berlinu leta 1936.
Vse dokler ga ni Dr.G. prepričal, da igre lahko spremenijo v največjo reklamo za Hitlerja in Nemčijo, saj je vedel, da je bil svet zelo sumničav do Hitlerja in nacizma.
V Berlinu so iz parkov začasno odstranili napise NOBENIH JUDOV ALI PSOV!
Novinarji so dobili navodila, da tik pred igrami in med njimi v reportažah o športnih dosežkih ne smejo omenjati rasnega vprašanja.
Berlinske ulice so pometli in okrasili.
Berlinčani so dobili stroga navodila, naj poskrbijo, da bodo njihovi vrtovi čisti in lepi.
Prijeli so vse prostitutke in berače ter jih poslali iz mesta.
Hoteli so ustvariti sliko Nemčije kot miroljubne in odprte družbe in prikazati, da se je premagana država iz prve vojne znova dvignila na noge.
Tuji gostje so morali videti le lepo stran mesta, ovenčano z olimpijskim stadionom, ki je stal 27 milijonov reichsmark (260 milijonov evrov).
Načrt je deloval.
Nemška organizacijska sposobnost še nikoli ni bila tako očitna, so zapisali v časopisu Daily Express.
Ameriški član olimpijskega komiteja je izjavil, da ne prihaja do nobene diskriminacije, ne Judov ne kogarkoli drugega.
Tekmovanje so prvič neposredno predvajali prek kamer, tako da so si ga lahko ogledali tudi Nemci zunaj stadiona.
Ljudje so videli, da je vse, česar so se dotaknili nacisti, rodilo uspeh.
Na tekmovanjih so nemški športniki dosegli 5 zlatih medalj, s čimer so pokazali, da je narod znova na poti do veličine.
Premagali so jih le Američani.
Ko so bile igre zaključene, so se jih lahko Nemci s ponosom spominjali.
Tudi Dr.G. in Hitler sta bila ponosna na igre, ki so utrdile popolno sliko Hitlerja in do začetka vojne leta 1939 se je podpora stranki ves čas povečevala.
Leta 1939 je število članov stranke zraslo na 5 milijonov.
Poleg tega je bilo še 64 milijonov ljudi povezanih vsaj še z enim od številnih združenj stranke, vse od Hitlerjeve mladine do sindikata Deutsche Arbeitsfront.
S spretnimi potezami je nacistom uspelo preslepiti večino Nemcev.
V Sudetih je živela nemška manjšina, ki naj bi bila zatirana.
Da bi se izognili vojni, je Nemčija dobila območje po Münchenskem sporazumu 30 SEP 1938.
Leto pozneje je Hitler zavzel še preostale dele Češkoslovaške.
Prebivalci pristaniškega mesta Danzig so bili predvsem Nemci.
Zato je Hitler zahteval, da mesto znova postane nemško.
Poljska ni hotela predati svojih vrat do Baltskega morja in začela se je vojna v Evropi.
Propaganda v 30ih letih je kazala moč nacistov in nadrejenost nemškega ljudstva.
Prva leta vojne so to potrdila.
Nemci so povsod zmagovali, ljudje pa so prek filmov z novicami spremljali uspehe vojske.
Ko se je vojna sreča leta 1943 obrnila, je Dr.G. moral ohraniti nemško moralo in voljo do bojevanja.
Zdaj je bila naloga propagande pripraviti ljudi na popolno vojno, ko bo vse žrtvovano za obrambo domovine.
Zato so tiskali plakate, ki so poveličevali mlade fante in starce, ki so jih vpoklicali v Volkssturm (juriš ljudi) v zadnjem obupanem poskusu obrambe poražene domovine.
19.06.2018 ob 18:22
HISTORY 70/2017
Ko je Joseph Goebbels imel novembra 1925 prvo srečanje s Hitlerjem, stranka ni imela več kot 25 000 članov.
Joseph si je za glavno nalogo zadal prepričati Nemce, da bodo videli Hitlerja kot svojo glavno zvezdo in jih spremeniti v prepričane naciste.
Že pred srečanjem z Goebbelsom se je Hitler zavedel učinka propagande.
Vedel je, da je mogoče na ljudi vplivati pisno in ustno.
V svoji knjigi Moj boj je zapisal, da mora biti propaganda usmerjena v množice, da mora biti ljudska in da se mora spustiti na raven miselnih sposobnosti najbolj omejenih ljudi.
S tem se je strinjal tudi Goebbels.
Goebbels je oktobra 1926 odpotoval v Berlin, kjer je postal novi regionalni šef stranke in bil odgovoren za stike z javnostjo.
Nacionalsocialisti so imeli zelo malo privržencev v Berlinu, ki ga je Goebbels opisal kot močvirje greha.
Kmalu sta se v zavest Berlinčanov vtisnila nacistična stranka in Adolf Hitler.
Goebbels se je po mestu vozil na kesonu tovornjaka in s svojim močnim glasom nagovarjal nižje družbene sloje.
Izogibal se je težkim besedam in je o veri in zaupanju v lepšo prihodnost govoril v lahko razumljivem jeziku.
Ko je dobro spoznal občinstvo, jih je znal nagovoriti naravnost v srce.
Kmalu so ljudje videli, da nacisti govorijo njihov jezik, zato se jih je vse več priključilo stranki.
Stranka je postala znana.
Nenadoma je bila v središču zanimanja javnosti.
Začeli so izdajati časopis Der Angriff, ki je enkrat na teden, pozneje dnevno, hujskal ljudi proti Judom, komunistom in politikom Weimarske republike.
Uvodnike je včasih pisal tudi Goebbels.
Podpisal se je kot Dr. G.
Hitler je bil navdušen nad Goebbelsovim uspehom, zato ga je novembra 1928 v Berlinu imenoval za najvišjega šefa strankarske propagande v celi državi.
NSDAP je imela takrat že 150 000 članov.
Dr.G. je hotel propagando izboljšati, da bi lahko nacisti pridobili ljudi na svojo stran in prevzeli oblast v državi.
Propaganda je umetnost, ki se je lahko priuči vsak, podobno kot se naučiš igrati piščal, je izjavil, ko je začel zaposlovati in izobraževati osebje v svojem propagandnem aparatu.
Gospodarska kriza konec 20ih let je bila pravi dar za naciste.
Številni Nemci so izgubili delo, zato so si želeli sprememb in novega upanja.
Z govorniških odrov, v člankih in na plakatih so Hitlerja predstavljali kot odrešenika, ki lahko Nemčijo dvigne iz bede.
Po mnenju nacistov sta bili država in njeni ljudje žrtev velikih zahtev po vojni odškodnini, ki je bila določena z Versajsko mirovno pogodbo.
Hitler je poudarjal, kako je vojska v prvi vojni dobila nož v hrbet od kapitalistov, Judov in politikov v Weimarski republiki.
S preprostimi parolami STRAN S KRIVCI ZA NAŠ PROPAD! ali SVOBODE IN KRUHA! So nacisti začeli leta 1930 volilno kampanjo in ljudje so drli pred govorniški oder, ko sta bila na njem Hiter in Dr.G.
Pod natančno taktirko propagande so nad množicami vihrale zastave, zrak pa so rezali glasni vzkliki HEIL!, da je občinstvo začutilo vzdušje.
V povorkah, ki so jih odprli marširajoči možje jurišnega odreda SA v rjavih srajcah, so bili nacisti prikazani kot mladi in močni.
Zato je udeležba na srečanjih med mladimi kmalu modna.
Pred volitvami je leta 1932 Dr.G. uporabil sodobne metode in volilno kampanjo spremenil v mojstrovino propagande.
Imel je hujskaški govor zoper vlado, ki so ga posneli na 50 000 malih gramofonskih plošč in jih v pismih poslali ljudem.
10 minutni zvočni film, popolnoma nov medij v Evropi so predvajali na proslavah v parkih in na javnih zbirališčih.
Po zidovih in ograjah so člani stranke lepili plakate z vpadljivim rdečim tiskom ter trgali plakate drugih strank.
Prestolnice ni več mogoče prepoznati, stebri za plakate so prekriti samo z našimi plakati, je zadovoljno rekel Dr.G., ki je čete SA uporabljal tudi za motenje srečanj drugih strank.
Enote SA so spodbujali k napadanju procesij nasprotnikov in k začenjanju pretepov, da so bila vsa njihova sporočila pokvarjena z nasiljem.
Dr.G. je svoje bojevnike s ponarejenimi vstopnicami infiltriral na razprave drugih strank.
Tako je napolnil zborovanja z glasnimi nacisti namesto s privrženci posameznih strank.
Poleti 1932 je 37% Nemcev glasovalo za NSDAP in leta 1933 je Hitler dobil 44% glasov.
Nacisti so prevzeli oblast.
Stranka je imela 850 000 članov.
Po zmagi na volitvah je Dr.G. postal minister za ozaveščanje javnosti in propagando.
Dr.G. je zahteval, da je njegova miza vsako jutro pospravljena, na njej pa ošiljene barvice.
Zlasti pomembne so bile zelene barvice, ker je pri pregledovanju in pisanju komentarjev najraje uporabljal zelene barvice.
Namen svoje funkcije je opisal kot vzgojo ljudi.
Nemce je nameraval vzgojiti in preoblikovati v podpornike, ki bi videli Hitlerja kot svojega vodjo.
https://i.pinimg.com/564x/46/36/73/46367322939afac2c37e30805ad8ad1a.jpg
Namesto iger z običajnimi kartami so nemški otroci igrali igro Führer Quartett s slikami Hitlerja, Goebbelsa in drugih veljakov.
Figurice vojakov, s katerimi so se igrali dečki, so zamenjali barviti vojaki SA, ki so nosili zastave s kljukastim križem.
Na božičnem drevescu so visele rdeče bunkice s kljukastimi križi, drevesce pa so postavili v podstavek v obliki kljukastega križa.
Božičke z bradami in kapami so zamenjali gladko pobriti Božički SA, oblečeni v rjave srajce in s trakovi na rokavih.
Tisti, ki ima v oblasti mlade, vlada prihodnosti, je menil Hitler.
Odrasli so bili izpostavljeni bleščeči se sliki nacizma prek časopisov, filmov in plakatov, ki so poudarjali rezultate stranke.
Na plakatu je leta 1936 pisalo:
PREJ: brezposelnost, brezup, stavke
DANES: delo, veselje, red, nacionalno tovarištvo
Hitler je res znižal brezposelnost.
Ni pa razkril, da so 1% zaposlenih priredili tako, da je Hitler oborožil in v vojsko vpoklical več mož, čeprav je bila to kršitev mirovne pogodbe.
Dr. G. je poskrbel, da so nacistični plakati prikazovali črno beli svet.
Tako je poenostavil sporočilo, da so ga vsi razumeli.
Arijci na plakatih so bili vedno lepi in dobri, medtem ko so bili boljševiki in Judje grdi z zlobnimi obrazi.
Zaradi rdeče barve so nacistični plakati izstopali med plakati drugih strank, ki so bili črno beli.
https://i.pinimg.com/564x/18/02/1c/18021c5eaf6a8474f456e3124a03477b.jpg
Dr.G. je Hitlerja predstavil kot velikega vodjo in očeta, ki mu ni vseeno za ljudstvo in ki želi popeljati narod do veličine.
Predstavil ga je kot prijaznega moža, ki ima rad otroke.
Otroci so mu vedno dajali rože in on jih je objel.
Rad je imel tudi pse.
Tako so ustvarili olepšano sliko resničnosti.
To je omogočila cenzura, ki so jo uvedli leta 1933 in je utišala tudi najmanjše kritike.
Komunistične in socialdemokratske časopise so prepovedali.
Jeseni 1933 so sprejeli zakon, po katerem so vsi novinarji postali državni funkcionarji.
Novinarji so lahko delali samo, če so pokazali dovolilnice, ki jih je izdajal Dr.G.
https://i.pinimg.com/564x/4a/c1/b2/4ac1b2284c87656433c3db72a107d591.jpg
Dr.G. je nadzoroval tudi radio in ga vključil v svoje ministrstvo in svoje ljudi imenoval na vse ključne položaje.
Vse, kar je prišlo iz zvočnikov, so bili hvalospevi stranki.
Leta 1933 so radijske oddaje dosegle le četrtino prebivalstva, saj so bili radijski sprejemniki dragi.
Dr.G. je naročil, naj izdelajo poceni sprejemnik Volksempfänger.
S ceno, ki je ustrezala dvema tedenskima plačama navadnega delavca, so si številne družine lahko privoščile nakup.
Ker se je povečalo število radijskih aparatov, je lahko vsak dan manipuliral z več milijoni prebivalcev in zatrl uporniški duh.
Oblikoval je posebno enoto radio čuvajev, ki so prebivalce obveščali o pomembnih prihajajočih oddajanjih.
S tem je zagotovil, da so bili poslušalci pripravljeni, ko so nacisti oddajali pomembna sporočila.
Pomembno je bilo, da je čim več Nemcev slišalo govore o nacističnih uspehih.
Ob posebnih priložnostih je propagandna enota v ta namen zvočnike postavila tudi v šolah, tovarnah in javnih prostorih.
Leta 1935 so se nacisti pohvalili, da je govorom prisluhnilo 56 milijonov Nemcev.
Dr.G. je ocenil, da je radio ključen za vodenje ljudi, saj je dosegel celoten narod ne glede na razred, položaj ali veroizpoved.
Pred priključitvijo Avstrije 12 MAR 1938 so avstrijske poslušalce obveščali o tem, koliko dobrega bo Hitler storil zanje, če bo Avstrija postala del Nemčije.
Do leta 1939 so izdelali 7 milijonov aparatov.
Filme, skladbe, gledališke igre in umetniške razstave v letih 1933 – 1934 je moralo vse odobriti ministrstvo.
Dr.G. je svojim zelenim pisalom zavrnil vsa dela, ki so nakazovala na kritiko Hitlerja ali nacizma.
Ko je leta 1933 videl zgodovinsko dramo DER REBELL (upornik), je uvidel velik potencial zvočnih filmov, saj so se globoko dotaknili gledalcev.
Zato je uvedel snemanje filmov, ki bi zapeljevali ljudi.
Slike in zvok so uporabljali tudi v filmskih novicah Wochenschaus, ki so jih predvajali v kinematografih.
Med vojno so tako poročali o zmagah vojske, da ne bi nihče podvomil o veličini nacizma.
https://i.pinimg.com/564x/a1/b7/4f/a1b74f5b1e8dc36fe0a6d84abe7c19f1.jpg
Sliko Hitlerja kot odrešenika so izkoristili tudi v filmu Leni Riefenstahl z naslovom Triumph des Wilens.
Film se začne s Hitlerjem, ki se s svojim letalom spušča proti zemlji, kjer ga čakajo navdušene množice.
Prizori so posneti proti svetlobi, zaradi česar se zdi, da ima Hitler svetniški sij okoli glave.
Sledi 2 urni portret nacističnih strankarskih dni v Nürnbergu septembra 1934.
Hitler govori kot odrešenik, medtem ko slike korakajočih vojakov prikazujejo veličino nacizma.
Film si je ogledalo več kot 20 milijonov navdušenih Nemcev.
Po prevzemu oblasti je Dr.G. nadziral vse časopise v državi.
Ti so morali poveličevati Hitlerja in nacizem.
https://i.pinimg.com/564x/91/f2/9f/91f29facc59a787a9be62c8aaf519b9e.jpg
Völkischer Beobachter je postal uradni strankarski časopis in je izhajal do konca vojne.
https://i.pinimg.com/564x/5c/d0/ff/5cd0fffbd96c86a4cf8dec093c59e666.jpg
Der Stürmer je bil časopis v katerem so objavljali protijudovska besedila.
https://i.pinimg.com/564x/76/47/4d/76474d542678e22fd451739ebd27953b.jpg
Der Angriff je neprizanesljivo tolkel po ideoloških nasprotnikih nacistov.
Propaganda je izpostavljala sovražnike, da bi Nemce poenotila v tem, kdo je krivec za krizo.
Za grešnega kozla so izbrali več skupin.
Za Hitlerja so bili Judje najhujši sovražnik.
Nobena skupina ni bila tako izpostavljena sovraštvu kot Judje, čeprav so predstavljali manj kot 1% prebivalstva.
Večji del Nemcev so prepričali, da so Judje manjvredni pohlepni podleži.
Vedno znova so izjavljali, da želijo Judje na skrivaj zavzeti svet in da stojijo za vsem, od boljševizma do kapitalizma.
Vemo, da Judje predstavljajo mednarodno protinemško gibanje, zato bomo z njimi ravnali temu primerno, ker ne znajo drugega kot lagati in obrekovati, je vse prepričeval Hitler.
Jude je okrivil za nemško gospodarsko krizo, ker so vedno grabili zase na račun nemških delavcev.
Nacisti so napolnili časopise s karikaturami pohlepnih Judov, na plakatih pa so Nemce opozarjali PAZI SE JUDOV!
V šolah so učiteljem biologije vsilili učna gradiva, v katerem so bili Judje predstavljeni kot mešana rasa Neevropejcev.
Stališče režima je bilo, da se njihova kri ne sme mešati z nemško, če se želi ohraniti zdravje ljudi.
Če so pri pouku s snovjo zaključili še pred koncem učne ure, so se lahko otroci zabavali z igro VEN Z JUDI.
V igri so morali igralci z metanjem kocke Jude izseliti iz srednjeveškega mesta.
Tisti, ki je iz mesta prvi izselil 6 Judov, je zmagal.
Slika Judov kot manjvrednih ljudi se je počasi usedla v zavest Nemcev.
Leta 1935 so sprejeli Nürnberške zakone, ki so Judom odvzeli vse pravice v družbi.
Preganjanje je postalo del vsakdana, zato se ljudje niso odzvali, ko so začeli Jude deportirati.
Da bi ljudi odvrnili od nakupovanja v judovskih trgovinah, so pred trgovine postavili rjavosrajčnike.
https://i.pinimg.com/564x/37/2d/b1/372db1d2f0c91ec414ce189d81eb4b91.jpg
https://i.pinimg.com/564x/22/a8/0d/22a80dbcbbf23236e6850e1fdea999b7.jpg
Hitler in Dr.G. sta uporabljala preprost jezik in ljudem predstavljala preprosta sporočila.
Vse intelektualce sta obravnavala kot sovražnike.
Nista jih mogla prepričati z govori, ki so namesto razuma nagovarjali čustva.
Nacisti so ljudi težko prepričali, da bi elito videli kot sovražnika.
V poskusu, da bi ljudje začeli prezirati intelektualce, se je Hitler v govorih norčeval iz njih.
Mednje so sodili profesorji, zgodovinarji, kapitalisti, pisatelji, umetniki…
V sklopu evtanazijskega programa so odstranili otroke in odrasle z umsko ali fizično prizadetostjo.
Program je naletel na odpor med ljudmi, zato so leta 1941 posneli film ICH KLAGE AN (obtožujem) o moškemu, ki je izpolnil željo o pomoči pri smrti svoje bolne žene.
Film si je ogledalo 18 milijonov ljudi.
Mnogi so začeli bolj pozitivno gledati na umor iz sočutja.
https://i.pinimg.com/564x/e8/1b/9c/e81b9cc9016277371994361688cb3e92.jpg
V svojih govorih je Hitler komuniste in Sovjetsko zvezo predstavil kot dva od največjih sovražnikov Nemčije in Evrope.
Bal se je, da se bodo nemški komunisti z vezmi s Sovjetsko zvezo uprli.
Zato je načrtno komuniste predstavljal kot nevarnost.
Plakati so prikazovali življenje pod komunizmom kot življenje v temi in revščini, kar je bilo v nasprotju z življenjem v Nemčiji, kjer so bile družine varne in srečne.
https://i.pinimg.com/564x/11/23/a2/1123a2cef7800ace01d56c3596493860.jpg
Hitler je hotel doseči rasno čistost, da se nemška kri ne bi mešala s krvjo manjvrednih ljudstev.
Propaganda naj bi zagotovila nastanek popolnega Nemca, sporočilo pa so vcepljali že v šolah in domovih.
V knjigi Moj boj je zapisal, da je naloga države postaviti raso v središče družbenega življenja in poskrbeti, da ta ostane čista.
V govorih sta Hitler in Dr.G. poudarjala odličnost Nemcev in izpostavljala, da je arijska rasa nadrejena vsem drugim.
Arijske Nemce so spodbujali, naj ne mešajo krvi z drugimi rasami.
Najslabše so bile judovske in slovanske rase, ki so jih imeli za še posebej šibke.
Rasno propagando so izvajali tudi v šolah, saj se da na otroke zlahka vplivati.
Namen je bil, da se bodo otroci, ki se bodo zavedali svoje nadrejenosti, v odraslosti samodejno izogibali šibkejšim rasam.
V šolskih učbenikih so bili svetlolasi otroci predstavljeni kot zdravi in polni energije, medtem ko so bili očrnjeni predvsem Judje.
Na naslovnici pripovedi o strupeni gobi je bila goba z judovsko brado in Davidovo zvezdo, ki so se je morali otroci izogibati.
Na plakatih so spodbujali arijske starše, da najdejo srečo drug pri drugem.
Cilj je bil spodbujati rojstvo čim več otrok, da bi rasa rasla.
Mladoporočencem so ponudili državno posojilo 600 reichsmark oziroma okoli 4 povprečne mesečne plače.
Za vsakega otroka so dolgu odpisali 150 mark.
Če je imel par 4 otroke, se je tako izognil vrnitvi posojila.
Tako se je država zahvalila za prispevek k prihodnji moči nemškega ljudstva.
https://i.pinimg.com/564x/bf/ad/97/bfad97332cc2a791453789d3e333b456.jpg
Da bi spodbudili rojstva, so ženskam, ki so rodile več otrok, podeljevali materinski križ.
Ko je ženska rodila 4 otroke, je dobila bronasti križ.
Če je rodila še 2 otroka, je dobila srebrni križ.
Če je rodila več kot 8 otrok, je dobila zlati križ.
Križ so prvič podelili leta 1939.
Takrat le materam, starim vsaj 60 let.
Leta 1939 so Nemke rodile 400 000 več otrok kot leta 1933.
https://i.pinimg.com/564x/fb/ca/03/fbca03f2b746ede37364836fdc2fa297.jpg
Leta 1935 je Hitler izjavil, da mora biti mladina trdoživa kot usnje in trda kot jeklo.
Da bi to uresničili, so ustanovili paravojaško organizacijo HITLERJUGEND.
Fante, stare med 14 in 18 let, so urili in jih učili uporabe orožja.
Namen je bil mlade pripraviti na sodelovanje v enoti SS ali kateri drugi vojaški enoti.
Članom so prali možgane, da so z vsem srcem verjeli nacizmu, jih učili poslušati ukaze brez vprašanj in bili pripravljeni umreti za domovino.
https://i.pinimg.com/564x/8e/4f/27/8e4f2777c3b0c5ad06a5e92a404dad2a.jpg
Hitler je v govorih vedno znova poudarjal, da so ženske poklicane, da postanejo matere.
Sporočilo so ponavljali tudi v šolskih učbenikih.
Na pravo pot jih je usmerjala mladinska organizacija BUND DEUTSCHER MÄDEL.
Tam so se dekleta, stara od 14 do 18 let, učila prati, pomivati posodo in pripravljati hrano.
https://i.pinimg.com/564x/9a/77/05/9a7705905ad44862f1963a5269f4b16f.jpg
https://i.pinimg.com/564x/72/da/3b/72da3bf61ecd8e160027ee2fda208e82.jpg
https://i.pinimg.com/564x/44/aa/c7/44aac7fdbaad92b3a26b6e4323bd8fe7.jpg
Hitler je sanjal, da bo Nemčijo znova naredil veliko, propaganda pa naj bi ljudi pripravila na vojno maščevanje proti tistim, ki so spisali sramotno Versajsko mirovno pogodbo.
Hitler je želel, da bi Nemci bili HEIM INS REICH ali doma v rajhu.
Propagirali so, da bi moralo več domačij, ki so bila izgubljena po prvi vojni, znova postati nemških.
Ko so nemške sile 7 MAR 1936 vkorakale v Porenje, je Hitler sporočal svetu, da Nemčija ne bo več poslušala evropskih velesil in ne bo več trpela ponižanja.
https://i.pinimg.com/564x/d9/dc/5b/d9dc5bd07ee94abb3c2fe3dbb3480191.jpg
Leta 1936 je Dr.G. za nos potegnil ves svet.
Hitler ni bil športni navdušenec, zato ni kazal zanimanja za olimpijske igre v Berlinu leta 1936.
Vse dokler ga ni Dr.G. prepričal, da igre lahko spremenijo v največjo reklamo za Hitlerja in Nemčijo, saj je vedel, da je bil svet zelo sumničav do Hitlerja in nacizma.
V Berlinu so iz parkov začasno odstranili napise NOBENIH JUDOV ALI PSOV!
Novinarji so dobili navodila, da tik pred igrami in med njimi v reportažah o športnih dosežkih ne smejo omenjati rasnega vprašanja.
Berlinske ulice so pometli in okrasili.
Berlinčani so dobili stroga navodila, naj poskrbijo, da bodo njihovi vrtovi čisti in lepi.
Prijeli so vse prostitutke in berače ter jih poslali iz mesta.
Hoteli so ustvariti sliko Nemčije kot miroljubne in odprte družbe in prikazati, da se je premagana država iz prve vojne znova dvignila na noge.
Tuji gostje so morali videti le lepo stran mesta, ovenčano z olimpijskim stadionom, ki je stal 27 milijonov reichsmark (260 milijonov evrov).
Načrt je deloval.
Nemška organizacijska sposobnost še nikoli ni bila tako očitna, so zapisali v časopisu Daily Express.
Ameriški član olimpijskega komiteja je izjavil, da ne prihaja do nobene diskriminacije, ne Judov ne kogarkoli drugega.
Tekmovanje so prvič neposredno predvajali prek kamer, tako da so si ga lahko ogledali tudi Nemci zunaj stadiona.
Ljudje so videli, da je vse, česar so se dotaknili nacisti, rodilo uspeh.
Na tekmovanjih so nemški športniki dosegli 5 zlatih medalj, s čimer so pokazali, da je narod znova na poti do veličine.
Premagali so jih le Američani.
Ko so bile igre zaključene, so se jih lahko Nemci s ponosom spominjali.
Tudi Dr.G. in Hitler sta bila ponosna na igre, ki so utrdile popolno sliko Hitlerja in do začetka vojne leta 1939 se je podpora stranki ves čas povečevala.
Leta 1939 je število članov stranke zraslo na 5 milijonov.
Poleg tega je bilo še 64 milijonov ljudi povezanih vsaj še z enim od številnih združenj stranke, vse od Hitlerjeve mladine do sindikata Deutsche Arbeitsfront.
S spretnimi potezami je nacistom uspelo preslepiti večino Nemcev.
V Sudetih je živela nemška manjšina, ki naj bi bila zatirana.
Da bi se izognili vojni, je Nemčija dobila območje po Münchenskem sporazumu 30 SEP 1938.
Leto pozneje je Hitler zavzel še preostale dele Češkoslovaške.
Prebivalci pristaniškega mesta Danzig so bili predvsem Nemci.
Zato je Hitler zahteval, da mesto znova postane nemško.
Poljska ni hotela predati svojih vrat do Baltskega morja in začela se je vojna v Evropi.
Propaganda v 30ih letih je kazala moč nacistov in nadrejenost nemškega ljudstva.
Prva leta vojne so to potrdila.
Nemci so povsod zmagovali, ljudje pa so prek filmov z novicami spremljali uspehe vojske.
Ko se je vojna sreča leta 1943 obrnila, je Dr.G. moral ohraniti nemško moralo in voljo do bojevanja.
Zdaj je bila naloga propagande pripraviti ljudi na popolno vojno, ko bo vse žrtvovano za obrambo domovine.
Zato so tiskali plakate, ki so poveličevali mlade fante in starce, ki so jih vpoklicali v Volkssturm (juriš ljudi) v zadnjem obupanem poskusu obrambe poražene domovine.
https://i.pinimg.com/564x/3f/10/02/3f1002cea1c68b694b0637d8856f377e.jpg
Pravilna uporaba propagande je prava umetnost,
ki je bila skoraj neznana buržoaznim strankam.
Adolf Hitler (Moj boj)
https://i.pinimg.com/564x/31/8c/65/318c65c82b5497d0efff75554c76846c.jpg
Če dovolj dolgo ponavljaš laž,
ji bodo ljudje verjeli
in še sam ji boš začel verjeti.
Joseph Goebbels
https://i.pinimg.com/564x/71/49/7b/71497b7266d75ac7005ffe4735139b7a.jpg
Propagando je treba omejiti na zelo malo točk,
ki jih je treba ponavljati v neskončnost.
Adolf Hitler (Moj boj)
https://i.pinimg.com/564x/bc/0b/da/bc0bda5fc6ea50ed9e7aea7674f209ee.jpg
Naloga propagande ni zabavati,
temveč dati rezultat.
Joseph Goebbels
https://i.pinimg.com/564x/a0/3a/14/a03a143f0f7d622e50caba785de5cb3b.jpg
Če želiš simpatije širših množic,
jim moraš govoriti najbolj neumne in najbolj naivne stvari.
Adolf Hitler (Moj boj)
https://i.pinimg.com/564x/1b/08/8d/1b088d301e0e1ab90006f50c668620b9.jpg