Dogaja(lo) se je v Sloveniji

ja, res zanimivo. Pravzaprav grozljivo, v kar nekaj primerih.
A to je bilo danes objavljeno?

1 Uporabnik fonzek:

Delal na zavarovalnici dvajset let nazaj. Pride enkrat šef in mi da seznam kakih sto ljudi. Pa ostalim tudi. Na tisoče imen z naslovi. "Evo, banke so dale podatke, kdo je zadnje čase sklenil hipotekarne kredite, torej bodo kupovali ali obnavljali nepremičnine. Tu imate vse podatke, kdo, in naslove, zdaj pa pojdite sklepat zavarovanja za nepremičnine točno k tem ljudem." In je šibalo kot noro.


-Pri nas brez zavarovanja sploh nisi dobil kredita. Torej so delali isto, le da je bilo legalizirano.

2 Uporabnik bani232323:

Vse, kar prodamo, je "made in Slo" (proizvedeno v Sloveniji, op. p.), čeprav sploh nimamo proizvodnje, samo skladišče in pakirnico.


-Ce je uvozeno, marsikatera firma sploh ni napise izvorne drzave, ampak Uvozeno za to in to firmo.

3 Uporabnik iNeed2peenow:

a) Namesto o 3,5 milijona evrih izgube je nekdanja firma poročala o 0,5 milijona evrih dobička. Štiri milijone evrov "razlike" so ustvarili revizorji, ki so od 8. do 16. ure delali revizijo, po 16. uri pa "svetovali". Revizorji so seveda izdali mnenje brez pridržka.

b) Uporabnik MihaKomar:

Po odkupu podjetja s strani tujcev so bile nagrade vodstvu vezane na realizacijo načrta prodaje v vsakem polletju. Prodaja izdelkov je bila 70-odstotno fiktivna, ker je podjetje od direktorjevega najboljšega prijatelja kupovalo stvari na zalogo zgolj zato, da je izgledalo, da smo imeli polno prometa. Proizvodnja pa je v tem obdobju delala nadure in vse vikende.


-Svoje case sem se zanimala za moznost investiranja. In tam so nas naucili, da se vedno naredi 3 razlicna porocila: eno za firmo samo, eno za potencialne invstitorje in eno za davkarijo. Vse je fikcija.

4 Uporabnica DookieCS:

V znanem prehranskem podjetju smo enkrat poteklim izdelkom samo zamenjali odtisnjen datum, dober tek.


-Pri nas se bolj potrudijo. Zavijejo v dodatno plasticno folijo, na katero dajo novo nalepko.

5 Uporabnik mtj510:

Včasih sem delal v kinematografu, ki ga vsi poznamo, a je že propadel.

Sicer ni ravno takšna skrivnost, a kokice niso bile sveže. Ko so jih naredili, so jih spravili v vreče in shrambo, kjer so čakale več mesecev. Nato so se v prodajalni samo pogrele. Te vreče se za nameček niso prinesle neposredno iz peke.

Kokice v kinih niso sveže, razen če jih naredijo pred tabo.


-Prijatelj je kot student delal pri Mickey D. Solate niso nikoli ne oprali, ne pregledali. Postregli so jo z vsemi pesticidi in zuzelkami.

6 Uporabnica castleandship:

Ne delam v podjetju, sem pa delala v osnovni šoli – mogoče ni ravno najboljši odgovor na to vprašanje, pa vseeno.

Najbolj me je šokiralo, kako se učitelji v zbornici pogovarjajo o otrocih in starših. Yikes. Vse "off the record", seveda, ampak to je tako opravljanje ... Zakon staršev, varanje, plastične operacije ... Vse se začne z "Jaz sem pa slišal/-a, da ..."

Da o tem, kako govorijo o svojih učencih, sploh ne začnem.


Ta je bila pa res naivna. Moja prijateljica je nekaj let bila uciteljica. Parkrat je med prosto uro skocila na obisk in mi je dala za prebrati tihe vaje od svojih ucencev. Moram reci, da je bilo znanje porazno. Nisem vedela, ali bi se jokala ali smejala. Pa se kaj bi lahko napisala, tudi kaj sem na enem smucanju v Italiji zvedela o sebi kot osnovnosolki leta potem, ko sem koncala osnovno solo. Pa saj za ta problematicne se odlocajo skupno, ali bo sel skozi ali ne, vsaj tako je nekdo nekoc povedal. Meni se zdi logicno, da ucence predebatirajo. Tako dobijo kaksno uporabno povratno informacijo. Ljudje so v dolocenih pogledih cisto prevec obsedeni z zasebnostjo.

Piše ob članku 2.11. 2023. Čeprav mislim, da so stare zadeve, ker so ljudje pisali povečini o bivših službah.

Tule se motiš LM. Eno je zavarovanje kredita s katerim kupiš nepremičnino. Ponavadi se zavaruje s hipoteko, dokler kredit traja. Saj to vse veš.

Drugo je zavarovanje nepremičnine, npr proti požaru, izlivu vode, opreme itd. Polno je tega. Tukaj sam izbiraš zavarovalnico. Mislim, da je bilo mišljeno tole drugo.

Za zavarovanje kredita ni bila hipoteka, ampak je bil mesecni obrok dolocen in so ga pristeli h rednim obrokom za odplacevanje kredita. Hiso si lahko zavaroval, kjer si zelel, a so zahtevali, da jo zavarujes.

Zdajle sem se spomnila glede uvoza. Zadnjic je pisalo na enem Soda maker/ Wassersprudler, na tisti zadevi, ki karbonizira pijace, videla napis, ki se je glasil priblizno takole: proizvedeno v Izraelu v mirnem sodelovanju med Izraelci in Arabci z ramo ob rami. Namesto Arabci je lahko pisalo Palestinci, se tocno ne spomnim.

A seveda LM, ti boš imela vedno prav. Mi plebejci čveka smo vedno v zmoti.

Ne gre se za to, kdo ima prav in kdo ne. Kaj resno mislis, da je vse po celem svetu tako kot v Sloveniji? Razlicne drzave imajo razlicne zakone in banke razlicne pogoje za kredite, glede na oceno financne zmoznosti, do nacina odplacila in trajanje odplacila in obrestnih mer. Saj vi tudi imate samo tisto malenkost nekega zemljiskega davka ali prispevka, mi pa imamo masten nepremicninski davek. Pri nas je bila takrat obrestba mera kljub veliko nizji inflaciji, kot je danes, 6,5%, kar seveda spet ne bos verjel. Vi ste imeli bolj socialisticni sistem in ga se v veliki meri imate, tu je pac cisti kapitalizem. Mi smo ravno zaradi visoke obrestne mere odplacevali tedensko ali na dva tedna, se vec ne spomnim tocno. Vsekakor ne mesecno. Takrat je veljalo, ce si mesecno odplaceval tistih 20 ali 25 let, kot je bil sicer standard, si na koncu odplacal 3 kratno vrednost kredita. Poleg tega smo vzeli tak kredit, pri katerem je bilo dovoljeno kadarkoli odplacati del ali celo glavnico, kar smo tudi redno delali. Cim je padel kaksen dodaten cvenk, je slo za glavnico. Brez teh ugodnosti bi bil kredit za pol procenta nizji. A se je vseeno splacalo, ker si prihranil kar lep kos denarja. Seveda banke teh moznosti niso oglasevali na veliko. Tudi ni obstajalo namensko varcevanje kot pri vas. En krajsi cas je bilo celo dovolj 5% pologa, ce si se sicer kvalificiral. Vem, da je bilo pri vas drugace. Zdaj je tudi tu drugace kot prej.

Pri zavarovanjih se mi je ustavilo. Verjetno gre za nesporazum.
Eno je zavarovanje kredita, drugo je zavarovanje nepremičnine.
Tudi pri nas ne dobiš kredita brez zavarovanja. Lahko kredit zavaruješ pri zavarovalnici ali pa najdeš poroka, ki se zaveže plačevati tvoj kredit, ko tebi zaškripa. (To slednje se skoraj ne uporablja več)
In kolikor jaz razumem članek, so nekoga na banki podkupili, da je zavarovalnicam dal podatke, kdo vse je vzel stanovanjski kredit.
Zavarovalnice pa so poslale na teren trume agentov, ki so potem tržili tista druga zavarovanja s katerimi so ljudje zavarovali objekte in opremo v njih.

Ja, sta dve zavarovanji. V nasem primeru so zavarovanje kredita dodali k obrokom za kredit. Zahtevali so tudi zavarovanje hise, a so nam prepustili, kje ga bomo vzeli. In zahtevali so poroka, da smo sploh dobili kredit. Porok je bil prvi korak. Vse troje, kakor tezko je to verjeti, ampak tako je bilo, ker smo bili takrat pac v taki financni situaciji. Dva meseca kasneje so se finance uredile, kar smo vedeli, da se bo zgodilo (slo je za menjavo sluzbe), a poroka z lastnistva niso odstranili, dokler kredit ni bil izplacan. Porok je bil ves ta cas tudi v zemljiski knjigi vpisan kot solastnik, cetudi ni prispeval 1 centa.

Lastnik hise, dokler ni odplacana, si samo na papirju, de facto je banka. Ce ne mores vec odplacevati, kar se ne zgodi tako zelo poredko, nekaterim uspe na hitro prodati hiso (primer nasega soseda, ki je prej sanjal, da bo pokupil celo ulico) in vrnejo banki denar. Sicer se z banko lahko ali s posrednisko agencijo zmenis za konsolidacijo dolgov ali za pocasnejse odplacevanje. Ce ni mozno, banka hiso vzame in jo proda. In zato zahtevajo zavarovanje hise. Kajti ce se kaj s hiso zgodi (velika skoda, pozar, toca), nima banka cesa prodati, oziroma ima stroske popravil, preden jo lahko proda. Od izkupicka si banka najprej postreze sama. Ce kaj ostane, dobis ti. Zavarovanje kredita pride v postev v primerih, ko nekdo umre.

Na zacetku 80ih let, to je pred 40 leti, je bila tu huda inflacija, prav tako kot v Jugoslaviji. In v tistih casih so zaradi inflacije nekateri krediti postali visji, kot je bila vrednost hise. V takih primerih so ljudje prodali hiso za en dolar, ker je kupec prevzel dolg, ali pa so enostavno spakirali svoje stvari in odsli, hiso pa prepustili banki. V ZDA so imeli podobno situacijo, zlasti na vzhodu, med krizo leta 2008, ko so ljudje prav tako prodajali hise za 1 dolar.

Danes je pa vse samo se bolj komplicirano in vedno vec ljudi gre v najem, ker hise postajajo nedosegljive.

Tudi pri nas. Soseda, ki je s kreditom kupila stanovanje mi je povedala, da je morala skleniti prav visoko življenjsko zavarovanje, da so je odobrili kredit.
Tako je zdaj.
V nekih prejšnjih časih tega ni bilo.
Če pomislim, kako zelo drugače je bilo prej.
Tudi rubežnikov ni bilo. Le ti so bili samo zlohotne figure iz nekih mračnjaških romanov.

Zavarovanja za stanovanje ji ni bilo treba vzeti? Kajti to je tisto, kar zelim dopovedati. Da sta bili obvezni dve zavarovanji: zavarovanje kredita in zavarovanje hise. Zavarovanje kredita je bilo nemenjeno za primere smrti in se ni placalo na hipotekarski nacin, ampak z rednimi obroki. Tako je bilo tu pred desetletji. Kaj vse zahtevajo danes, si niti ne prestavljam. Mi je pa bancna usluzbenka rekla, da je danes zelo malo kreditov z manjsimi obroki kot 2000 dolarjev na mesec.

V nasih casih je bil standard 20-leten kredit, sem in tja na 25 let. Nam je uspelo to veliko hitreje prav zaradi dodatnega odplacevanja, ki ga je omogocal open mortgage. Danes sploh ne vem, ce open se obstoja. Se pa krediti dajejo danes na 30 let in menda celo na 40 let. Se pravi, da si vse zivljenje v dolgu, na koncu dolg podedujejo se tvoji otroci. Zato je bolje vzeti kaj manjsega, da imas vsaj moznost, da za zivljenja odplacas. Po drugi strani imajo ljudje vedno vecje apetite. Ce se potem kaj zalomi, je pa tragedija.

Rubezniki so bili tu vedno. Se en sorodnik od sorodnikov je delal v tem. A je cez cas nehal, ker se je se njemu zdelo kruto, kar so poceli.