🧡 dobre,resnične zgodbe :)

Pridružila sem se eni fantastični delavnici odkrila sem jo na facebooku,spodaj vam puščam link,vsak ponedeljek od 18-19ure na našem koncu. In sem se zdaj spomnila,če si podelimo kakšne dobre resnične zgodbe? Ni važno kakšne so žalostne smešne saj je vseeno,važno da so resnične. In da so zanimive. Tudi nima veze Ali so vaše ali od koga druzga. malo da se naberemo kakšnih zgodb.Bom sama začela.


Nikoli ne bom pozabila,ko sem prišla na urgenco,po urgenci pa v POlje.In so me sprejeli. In že v sprejemni mi je zdravnik ponujal kavico in me spraševal če se vredu počutim. To je bilo enkrat ko so se pojavile fobije,in sem šla na pregled za vsak slučaj. nato mi je medicinski brat segel v roko in je rekel vam moram čestitat takega primera še nismo imeli.In sem ga butasto gledala,kaj se pač dogaja?Potem je psihiatrinja rekla,če lahko še počakam 10 minut da ima en primer,če sem utrujena ali ne. skratka v rokavicah so z mano delalai. Pa nisem vedla zakaj so tako prislinjeni. Nato mi je ta medicinski brat povedal,da mi mora čestitat ker imam pri 25ih (takrta sm bla 25) doktorat znanosti. In sm ga čudno gledala od kje mu to če še nimam niti srednje?In je rekel,kar poglejte si in mi je pokazal monitor računalnik in mojo zdrvaniško kartoteko kjer jasno piše pod izobrazba doktor znanosti. Najbolj temu sem se nasmejala u lajfu,sem rekla veste to je ena pomota jaz še srendje nimam. In to je bila resnica. Tako je v moji zdrvaniški pač navedeno da sem doktor znanosti hihi 🙂


Druga je iz smučanja.Smo bli v Nassfeldu,in je bila taka črna super ostra dobra proga. Ampak na žalost ni bilo sedežnice.In so bila sidra. OK nekak prismučam dol,gre fotr pred mano,se zasidra in ga potegne,nato še jaz.Skozi pot do vrha sem se začela afnat. Začela sem malo vijugat pa gor pa dol,nakar mi potegne a ne bi blo zabavno če bi palice zapičvala pred sabo?in začnem jaz zapičvat pa vijugat..fotr ni nč vidu kaj počnem ker sm bla za njim. In nakar se na najbolj strmem delu zapletem zašuštram in padem po tleh,sidro se zmuza od mene dol in telebnem.In ker sem imela gladke smučarske hlače in je bilo vse poledenelo sem drsela dol ko raketa.Na rokah še rokavice,bolj ko sem se skušala ustavit bolj ni šlo,drsela in podirala folk pod sabo ko domine. En za drugim sm jih zbijala. Končno se na koncu ustavim,smučke povsod razmetane,bila je katastrofa žičnico so ustavli da smo se vsi sploh lahko pobrali.Se sestavim,poberem vse skupaj,prismučam nazaj dol,fotr je samo zatiskal oči da me ne pozna,no pridem spet v vrsto in me dva angleža potrepljata po rami in rečeta : can we go first now? 😆 😆


potem je bla pa še ena prigoda z beračenjem.Sem se ustavla nekje ob enem fitness centru tle pri nas,in tko pač vprašam če ma kdo en euro ali kaj drobiža.In se ozrejo eni tipi,bila je tema,sploh nisem vidla obrazov in rečejo ja valda ni problema in mi stisnejo dinarčke,nakar vidim v dlaneh kakšne šape! in tko en tip steče v avto in mi prinese vsaj ene 5 izdelkov za fitness prehrano. Neki taki veliki kosmiči riževi pa neki prahi z beljakovinami pa nevemkaj še vse,pa reče da ne boš lačna. In seveda vzamem. No in sem to doma jedla,res sm bla sita ampak polnaenergije pa tud. Prsežm da sm ob 2h ponoč delala skledce kr tko 😆 😆 teh tipov nkol ne pozbaim,take gorile so ble ogromne. 😆

pol pa še ena bolj žalostna.. ko sem imela 7 let sem imela napad astme.In mi je mami skuhala tist za inhalirat pa malo unga eteričnega olja.In jaz tisto inhaliram in sem hotla mami neki rečt,in sem vse skupaj vrel krop potegnila dol nase,popolnoma sem se oparla,mami me je takoj v rjuhe zavila in takoj na urgenco.Bila sem 2 mesca v bolnici. Po stegnih poparjena,po trebuhu,spomnim se kako sem jokala ko so mi menjali gaze ko se je zlepljena koža opečena raztrgana prijela na gazo in so to dol vlekli. Pa ati me je prišel pogledat. Še danes imam popek deformiran. Ponavadi so popoki lepki,jaz imam na popoku tako liso,taka poparjena koža.



pa vi? mate kakšne zgodbe? 🙂
https://www.facebook.com/zgodba?fref=ts link od fbja