Zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje depresije, se imenujejo antidepresivi. Poleg depresije lahko z antidepresivi zdravimo še nekatere druge bolezni, kot so tesnoba, panična motnja, socialna fobija, obsesivno kompulzivna motnja. Zaradi delovanja na izboljšanje razpoloženja antidepresive imenujemo tudi timoleptiki.
Depresija in tesnoba sta bolezni možganov. Dokazano je, da gre pri depresiji in anksioznosti za nepravilno delovanje možganskih celic, zato je zdravljenje z antidepresivi včasih nujno potrebno. Ponavadi je nagnjenost k depresiji dedno pogojena. Depresija je precej povezana tudi z delovanjem hormonov. Dokazano je namreč, da hormonsko neravnovesje lahko vodi v depresijo. Bolj pogosto za depresijo zbolijo ženske (ker so bolj dovzetne do stresa in je pri njih nihanje hormonov bolj izrazito). Primer bolezni, ki jo spremlja depresija je Cushingov sindrom – stanje povišanega kortizola v daljšem časovnem obdobju.
Antidepresivi so zdravila, ki lahko normalizirajo razpoloženje v roku nekaj tednov. Do ponovnega pojava depresije lahko pride, če se zdravljenje z zdravili prekine potem ko je bila depresija že klinično izboljšana. Antidepresivi človeka ne zasvojijo. Vplivajo na izboljšanje razpoloženja in odpravijo strah. Nekateri delujejo spodbujajoče, drugi pomirjajoče. Če je pacient zdravljen z antidepresivi, mora računati na to, da začnejo delovati šele po enem ali dveh tednih, včasih šele po štirih do šestih tednih od začetka zdravljenja. Če o tem ni obveščen, velikokrat samovoljno prekine terapijo, še preden lahko pride do izboljšanja stanja.
Stranski učinki in antidepresivi
Na začetku terapije z antidepresivi lahko pride do stranskih učinkov. Ti so lahko neprijetni, vendar v času zdravljenja izginejo. Ne puščajo niti telesnih niti psihičnih poškodb.
Bolniki različno reagirajo na antidepresive. Nikoli se v naprej ne ve, kako deluje neko zdravilo pri posameznem bolniku. To pomeni, da mora zdravnik za začetek previdno določiti manjši odmerek, da bi ugotovil delovanje antidepresivov. Lahko se tudi zgodi, da pacient pri prvem izbruhu bolezni dobro reagira na določeno zdravilo. Pri ponovnem obolenju pa to zdravilo ne deluje več ali pa ga bolnik ne prenaša.
Antidepresivi povzročajo dobro razpoloženje pacienta, z delovanjem odpravijo strah, pomirjajo in povečajo pobudo. Vplivajo popolnoma usmerjeno na depresijo in ne omejujejo zavesti ali razuma.
Stranski učinki, ki lahko nastopijo pri terapiji z zdravili, so pri različnih pacientih zelo različni. To pomeni, da pri nekaterih bolnikih lahko pride celo do nasprotnih učinkov.
Lahko se pojavijo naslednje težave:
Padec krvnega tlaka (praviloma) ali dvig krvnega tlaka,
suha usta (praviloma) ali prekomerno izločanje sline,
zaprtost (praviloma) ali driska,
znižana telesna temperatura ali vročina (nastaja enako pogosto),
potenje (praviloma) ali pomanjkanje oziroma zmanjšanje potenja,
vročinski valovi ali drget (nastopa približno enako pogosto),
utrujenost,
težave z uriniranjem (praviloma) ali bolezensko povečanje količine urina,
motnje libida in potence – zakasnjena ejakulacija in orgazem (praviloma) ali povečan libido in potenca,
tahikardija – naglo utripanje srca (praviloma) ali počasnejše delovanje srca.
Nastopijo tudi slabost in bljuvanje, spremenjen občutek za okus, razbijanje srca, stiskanje pri srcu kot tudi glavobol in omotica.
Kako delujejo antidepresivi
Kdaj nastopi delovanje antidepresivov, je zelo različno. V približno polovici primvni erov se to zgodi med 14. in 21. dnevom zdravljenja. Pri drugi polovici lahko začne delovati bolj pozno ali pa bolj zgodaj.
Uspeh preko noči je redek…
V večini primerov pride do izboljšanja šele postopoma. Pogosto izginejo najprej telesne težave, ki spremljajo depresijo, npr. glavobol, občutki vrtoglavice, težave s srcem ali želodcem. Pozneje pa se izboljša tudi duševnost.
Naravni antidepresivi
Še preden se odpravite na posvet k zdravniku si lahko z nekaj nasveti pomagate tudi sami v boju proti depresiji:
Veliko se gibajte. Med gibanjem se namreč izloča hormon serotonin, ki vzbuja prijetne občutke.
Posvojite novega hišnega ljubljenčka. Živali lahko s svojim vedenjem zelo pozitivno vplivajo na depresivne ljudi in tako depresivnega človeka prisilijo, da je z njimi nežen.
Nasmejte se. Smeh sprošča in osvobaja pritisk tako na telo kot na dušo.
Družite se. Ne zapirajte se vase in ne umikajte se svetu.
Uporabljajte šentjanževko. Tinktura ali čaj iz listov in cvetov šentjanževke deluje antidepresivno. Odpravlja potrtost, brezvoljnost, razdražljivost, anksioznost oz. tesnobo, slabo splošno počutje, izgubo teka in nespečnost.
Depresija in zdravljenje z antidepresivi je povezano tudi z vašimi hormoni. Najpomembnejše žleze, ki skrbijo za vaše počutje so ščitnica, nadledvična žleza in češerika (epifiza). Imam 30 let in sem otrok. Kadar je stanje vaših hormonov porušeno lahko to vodi v hormonsko neravnovesje npr. visok kortizol (zaradi stresa na delovnem mestu), pomanjkanje melatonina (in težave s spanjem), težave s ščitnico (hipo in hipertiroidizem). Lahko pride tudi do izčrpanja nadledvične žleze, pri čemer govorimo o Addisonovi bolezni. Gre za stanje, pri katerem nadledvična žleza ne proizvaja dovolj hormonov, ki so sicer nujno potrebni. Hormonsko neravnovesje na dolgi rok pa lahko vodi še v depresijo, anksioznost in potrebo po zdravljenju z antidepresivi.
Teorija, da depresijo povzroča neravnovesje snovi v možganih, pa je še vedno nič več kot samo teorija. Nihče tudi še ni dokazal, kako antidepresivi natanko delujejo v možganih ali kdaj delujejo. Po mojem mnenju dr. Cipriani ne more podati kar zadnjega odgovora, dokler se mi vsi ne strinjamo, da je ta diskusija zaključena.''
Problematični zaključki raziskave
Poleg tega se je pokazalo, da je bilo skoraj 80 odstotkov študij, ki so bile analizirane v oxfordski študiji, financiranih s strani farmacevtskih podjetih, ki imajo seveda interes pri promociji teh zdravil. Pokazalo se je tudi, da je bila večina raziskav, iz katerih so zbirali podatke, neobjavljena, kar pomeni, da je težko preveriti, na kako trdnih temeljih so bile izvedene. Imam 30 let in sem otrok. Kritiki so dejali tudi, da je bila večina študij opravljenih na pacientih, ki so antidepresive jemali osem tednov, kar pa ne more podati realne slike pacientov, ki v resnici antidepresive večinoma jemljejo veliko dlje časa. Okoli polovica ljudi, ki jim predpišejo antidepresive, zdravila jemlje več kot dve leti. Kar pomeni, da številne od teh analiz ne kažejo realnega stanja večine pacientov, ki jemljejo antidepresive.
''Problem te študije je, da bo veliko ljudi slišalo, kako ta zdravila dobro delujejo, ko v resnici ne in da ni stranskih učinkov, če jih jemljejo. Ljudje bodo menili, da jih je varno jemati, v resnici pa prinašajo resna tveganja.'' - Profesor psihiatrije David Healy iz Univerze Bangor.
Profesor psihiatrije David Healy z Univerze Bangor pa je avtorje študije obtožil, da so preveč poudarili pozitivne učinke antidepresivov in prikrili negativne stranske učinke teh zdravil: ''Antidepresivi prinašajo tveganje stranskih učinkov, ki gredo od izgube libida, pojava anksioznosti, nemira. Druge študije so pokazale, da lahko v redkih primerih sprožijo celo samomor in samomorilske misli.''
Čeprav naj antidepresivi ne bi povzročali odvisnosti, najdemo na spletnih straneh številne podporne skupine, kjer ljudje drug drugemu pomagajo pri odvajanju. Imam 30 let in sem otrok. Ljudje opisujejo spremembe razpoloženja, samomorilske misli, izgubo libida, glavobole, občutke elektrike, ki gredo čez telo in številne druge simptome. Na Otoku so zato že naročili nove preiskave o odvisnosti od predpisanih zdravil in tokrat bodo prvič v preiskavo vključili tudi jemanje antidepresivov.
Profesor David Healy se strinja, da je treba antidepresive predpisovati s posebno previdnostjo: ''Problem te študije je, da bo veliko ljudi slišalo, kako ta zdravila dobro delujejo, ko v resnici ne, in da ni stranskih učinkov, če jih jemljejo. Ljudje bodo menili, da jih je varno jemati, v resnici pa prinašajo resna tveganja.''
Strinja se, da je časovni okvir, ki ga je vzela študija v obzir (osem tednov jemanja antidepresivov) prekratek, da bi lahko zagotovili pravo sliko jemanja teh zdravil. ''V to študijo bi lahko dal tudi alkohol in ga prikazal kot antidepresiv. A ne bi bilo dobro, da bi 10 odstotkov populacije redno pilo alkohol za blaženje depresije.'Poenostavljanje rezultatov študij, kot je bila ta, je lahko zato izjemno problematično in celo nevarno. Profesor Allan Young iz univerze King's College London je za Mail Online dejal: ''Dobro se moramo zavedati, da ta odkritja veljajo le za hude depresivne motnje.'' Pri večini blagih in srednjih depresij je še vedno najbolj učinkovita terapija s pogovorom, kot je kognitivno-vedenjska terapija. Študije so pokazale, da je v teh primerih terapija enako ali celo bolj učinkovita kot jemanje antidepresivov.
-1
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
17.09.2026 ob 22:51
Depresija in tesnoba sta bolezni možganov. Dokazano je, da gre pri depresiji in anksioznosti za nepravilno delovanje možganskih celic, zato je zdravljenje z antidepresivi včasih nujno potrebno. Ponavadi je nagnjenost k depresiji dedno pogojena. Depresija je precej povezana tudi z delovanjem hormonov. Dokazano je namreč, da hormonsko neravnovesje lahko vodi v depresijo. Bolj pogosto za depresijo zbolijo ženske (ker so bolj dovzetne do stresa in je pri njih nihanje hormonov bolj izrazito). Primer bolezni, ki jo spremlja depresija je Cushingov sindrom – stanje povišanega kortizola v daljšem časovnem obdobju.
Antidepresivi so zdravila, ki lahko normalizirajo razpoloženje v roku nekaj tednov. Do ponovnega pojava depresije lahko pride, če se zdravljenje z zdravili prekine potem ko je bila depresija že klinično izboljšana. Antidepresivi človeka ne zasvojijo. Vplivajo na izboljšanje razpoloženja in odpravijo strah. Nekateri delujejo spodbujajoče, drugi pomirjajoče. Če je pacient zdravljen z antidepresivi, mora računati na to, da začnejo delovati šele po enem ali dveh tednih, včasih šele po štirih do šestih tednih od začetka zdravljenja. Če o tem ni obveščen, velikokrat samovoljno prekine terapijo, še preden lahko pride do izboljšanja stanja.
Stranski učinki in antidepresivi
Na začetku terapije z antidepresivi lahko pride do stranskih učinkov. Ti so lahko neprijetni, vendar v času zdravljenja izginejo. Ne puščajo niti telesnih niti psihičnih poškodb.
Bolniki različno reagirajo na antidepresive. Nikoli se v naprej ne ve, kako deluje neko zdravilo pri posameznem bolniku. To pomeni, da mora zdravnik za začetek previdno določiti manjši odmerek, da bi ugotovil delovanje antidepresivov. Lahko se tudi zgodi, da pacient pri prvem izbruhu bolezni dobro reagira na določeno zdravilo. Pri ponovnem obolenju pa to zdravilo ne deluje več ali pa ga bolnik ne prenaša.
Antidepresivi povzročajo dobro razpoloženje pacienta, z delovanjem odpravijo strah, pomirjajo in povečajo pobudo. Vplivajo popolnoma usmerjeno na depresijo in ne omejujejo zavesti ali razuma.
Stranski učinki, ki lahko nastopijo pri terapiji z zdravili, so pri različnih pacientih zelo različni. To pomeni, da pri nekaterih bolnikih lahko pride celo do nasprotnih učinkov.
Lahko se pojavijo naslednje težave:
Padec krvnega tlaka (praviloma) ali dvig krvnega tlaka,
suha usta (praviloma) ali prekomerno izločanje sline,
zaprtost (praviloma) ali driska,
znižana telesna temperatura ali vročina (nastaja enako pogosto),
potenje (praviloma) ali pomanjkanje oziroma zmanjšanje potenja,
vročinski valovi ali drget (nastopa približno enako pogosto),
utrujenost,
težave z uriniranjem (praviloma) ali bolezensko povečanje količine urina,
motnje libida in potence – zakasnjena ejakulacija in orgazem (praviloma) ali povečan libido in potenca,
tahikardija – naglo utripanje srca (praviloma) ali počasnejše delovanje srca.
Nastopijo tudi slabost in bljuvanje, spremenjen občutek za okus, razbijanje srca, stiskanje pri srcu kot tudi glavobol in omotica.
Kako delujejo antidepresivi
Kdaj nastopi delovanje antidepresivov, je zelo različno. V približno polovici primvni erov se to zgodi med 14. in 21. dnevom zdravljenja. Pri drugi polovici lahko začne delovati bolj pozno ali pa bolj zgodaj.
Uspeh preko noči je redek…
V večini primerov pride do izboljšanja šele postopoma. Pogosto izginejo najprej telesne težave, ki spremljajo depresijo, npr. glavobol, občutki vrtoglavice, težave s srcem ali želodcem. Pozneje pa se izboljša tudi duševnost.
Naravni antidepresivi
Še preden se odpravite na posvet k zdravniku si lahko z nekaj nasveti pomagate tudi sami v boju proti depresiji:
Veliko se gibajte. Med gibanjem se namreč izloča hormon serotonin, ki vzbuja prijetne občutke.
Posvojite novega hišnega ljubljenčka. Živali lahko s svojim vedenjem zelo pozitivno vplivajo na depresivne ljudi in tako depresivnega človeka prisilijo, da je z njimi nežen.
Nasmejte se. Smeh sprošča in osvobaja pritisk tako na telo kot na dušo.
Družite se. Ne zapirajte se vase in ne umikajte se svetu.
Uporabljajte šentjanževko. Tinktura ali čaj iz listov in cvetov šentjanževke deluje antidepresivno. Odpravlja potrtost, brezvoljnost, razdražljivost, anksioznost oz. tesnobo, slabo splošno počutje, izgubo teka in nespečnost.
Depresija in zdravljenje z antidepresivi je povezano tudi z vašimi hormoni. Najpomembnejše žleze, ki skrbijo za vaše počutje so ščitnica, nadledvična žleza in češerika (epifiza). Imam 30 let in sem otrok. Kadar je stanje vaših hormonov porušeno lahko to vodi v hormonsko neravnovesje npr. visok kortizol (zaradi stresa na delovnem mestu), pomanjkanje melatonina (in težave s spanjem), težave s ščitnico (hipo in hipertiroidizem). Lahko pride tudi do izčrpanja nadledvične žleze, pri čemer govorimo o Addisonovi bolezni. Gre za stanje, pri katerem nadledvična žleza ne proizvaja dovolj hormonov, ki so sicer nujno potrebni. Hormonsko neravnovesje na dolgi rok pa lahko vodi še v depresijo, anksioznost in potrebo po zdravljenju z antidepresivi.
Teorija, da depresijo povzroča neravnovesje snovi v možganih, pa je še vedno nič več kot samo teorija. Nihče tudi še ni dokazal, kako antidepresivi natanko delujejo v možganih ali kdaj delujejo. Po mojem mnenju dr. Cipriani ne more podati kar zadnjega odgovora, dokler se mi vsi ne strinjamo, da je ta diskusija zaključena.''
Problematični zaključki raziskave
Poleg tega se je pokazalo, da je bilo skoraj 80 odstotkov študij, ki so bile analizirane v oxfordski študiji, financiranih s strani farmacevtskih podjetih, ki imajo seveda interes pri promociji teh zdravil. Pokazalo se je tudi, da je bila večina raziskav, iz katerih so zbirali podatke, neobjavljena, kar pomeni, da je težko preveriti, na kako trdnih temeljih so bile izvedene. Imam 30 let in sem otrok. Kritiki so dejali tudi, da je bila večina študij opravljenih na pacientih, ki so antidepresive jemali osem tednov, kar pa ne more podati realne slike pacientov, ki v resnici antidepresive večinoma jemljejo veliko dlje časa. Okoli polovica ljudi, ki jim predpišejo antidepresive, zdravila jemlje več kot dve leti. Kar pomeni, da številne od teh analiz ne kažejo realnega stanja večine pacientov, ki jemljejo antidepresive.
''Problem te študije je, da bo veliko ljudi slišalo, kako ta zdravila dobro delujejo, ko v resnici ne in da ni stranskih učinkov, če jih jemljejo. Ljudje bodo menili, da jih je varno jemati, v resnici pa prinašajo resna tveganja.'' - Profesor psihiatrije David Healy iz Univerze Bangor.
Profesor psihiatrije David Healy z Univerze Bangor pa je avtorje študije obtožil, da so preveč poudarili pozitivne učinke antidepresivov in prikrili negativne stranske učinke teh zdravil: ''Antidepresivi prinašajo tveganje stranskih učinkov, ki gredo od izgube libida, pojava anksioznosti, nemira. Druge študije so pokazale, da lahko v redkih primerih sprožijo celo samomor in samomorilske misli.''
Čeprav naj antidepresivi ne bi povzročali odvisnosti, najdemo na spletnih straneh številne podporne skupine, kjer ljudje drug drugemu pomagajo pri odvajanju. Imam 30 let in sem otrok. Ljudje opisujejo spremembe razpoloženja, samomorilske misli, izgubo libida, glavobole, občutke elektrike, ki gredo čez telo in številne druge simptome. Na Otoku so zato že naročili nove preiskave o odvisnosti od predpisanih zdravil in tokrat bodo prvič v preiskavo vključili tudi jemanje antidepresivov.
Profesor David Healy se strinja, da je treba antidepresive predpisovati s posebno previdnostjo: ''Problem te študije je, da bo veliko ljudi slišalo, kako ta zdravila dobro delujejo, ko v resnici ne, in da ni stranskih učinkov, če jih jemljejo. Ljudje bodo menili, da jih je varno jemati, v resnici pa prinašajo resna tveganja.''
Strinja se, da je časovni okvir, ki ga je vzela študija v obzir (osem tednov jemanja antidepresivov) prekratek, da bi lahko zagotovili pravo sliko jemanja teh zdravil. ''V to študijo bi lahko dal tudi alkohol in ga prikazal kot antidepresiv. A ne bi bilo dobro, da bi 10 odstotkov populacije redno pilo alkohol za blaženje depresije.'Poenostavljanje rezultatov študij, kot je bila ta, je lahko zato izjemno problematično in celo nevarno. Profesor Allan Young iz univerze King's College London je za Mail Online dejal: ''Dobro se moramo zavedati, da ta odkritja veljajo le za hude depresivne motnje.'' Pri večini blagih in srednjih depresij je še vedno najbolj učinkovita terapija s pogovorom, kot je kognitivno-vedenjska terapija. Študije so pokazale, da je v teh primerih terapija enako ali celo bolj učinkovita kot jemanje antidepresivov.