ČVEK
Danska vs Slovenija po stroških: danski socialec je na istem nivoju kot pri nas povprečni zaposleni, vsi ste kot danski socialci
- 1
- 2
Seveda poceni soba ni toliko dražja kot pri nas, tudi stanovanje ni nič kaj veliko dražje, tudi hrana ne. Ne toliko!!!!
Edina izredno razlika je povprečna plača! O to pa. Naša povprečna plača je primerljiva z dansko socialno.....
Skratka, Hitler je imel prav: Slovani so NESPOSOBNI. Drugorazredni. Samo plačilno pogledaš.
Zakaj pa so Danci toliko bolj sposobni? Zakaj imajo oni povprečno plačo 4.000 neto do 4.500 neto, mi pa 1.600 neto?
Razlika je cele 3.000 evrov, ne 200 evrov ali 300 evrov. To je konkreten keš.
Edina izredno razlika je povprečna plača! O to pa. Naša povprečna plača je primerljiva z dansko socialno.....
Skratka, Hitler je imel prav: Slovani so NESPOSOBNI. Drugorazredni. Samo plačilno pogledaš.
Zakaj pa so Danci toliko bolj sposobni? Zakaj imajo oni povprečno plačo 4.000 neto do 4.500 neto, mi pa 1.600 neto?
Razlika je cele 3.000 evrov, ne 200 evrov ali 300 evrov. To je konkreten keš.
-2
@vi ste vsi socialci
Za nobeno sposobnost se ne gre ampak za mejo koliko nizko se narod ceni.
Če bi se slovenski narod cenil bi tudi imel. Tako pa nima.
Velika razlika je, če sprejmeš tisoč eur kot nekaj super in se klanjaš oblastem ali pa jim pogledaš v oči in rečeš ali se delate norca? Druge vam ne dopuščamo v deželo spuščat, mi pa za tako nizko plačo delali ne bomo.
Če vi ne boste pustili pa naj druga oblast pride ki bo. To je najmanj kar mali državni hlapec lahko stori.
Če pa liže banditom državnim čevlje za prazen nič potem pa dobi prazen nič in si vse kar je več pobašejo tisti nad njim. Gospodarstveniki v Sloveniji iste avte furajo recimo kot pa gospodarstveniki iz drugih dežel kjer so plače večje.
Za nobeno sposobnost se ne gre ampak za mejo koliko nizko se narod ceni.
Če bi se slovenski narod cenil bi tudi imel. Tako pa nima.
Velika razlika je, če sprejmeš tisoč eur kot nekaj super in se klanjaš oblastem ali pa jim pogledaš v oči in rečeš ali se delate norca? Druge vam ne dopuščamo v deželo spuščat, mi pa za tako nizko plačo delali ne bomo.
Če vi ne boste pustili pa naj druga oblast pride ki bo. To je najmanj kar mali državni hlapec lahko stori.
Če pa liže banditom državnim čevlje za prazen nič potem pa dobi prazen nič in si vse kar je več pobašejo tisti nad njim. Gospodarstveniki v Sloveniji iste avte furajo recimo kot pa gospodarstveniki iz drugih dežel kjer so plače večje.
5
Slovenski narod po znanju ni bedak, niti po sposobnosti.
Problem je vest in nora vera v zločinsko oblast. Skratka padec zavesti in zavedanja, padec lastne vrednosti. Na eni strani debilna egoistična večvrednost na drugi totalen poden. Nosi se kot pav nekje kjer se ne bi smel, in drugje leze v rit in se ponižuje, kjer se spet ne bi smel ter bi moral imeti jasno in trdo stališče.
Vsak, ki mimo pride je več vreden od slovenca v slovenski deželi, ker slovenc povprečen je glede oblasti totalen 🤐.
Problem je vest in nora vera v zločinsko oblast. Skratka padec zavesti in zavedanja, padec lastne vrednosti. Na eni strani debilna egoistična večvrednost na drugi totalen poden. Nosi se kot pav nekje kjer se ne bi smel, in drugje leze v rit in se ponižuje, kjer se spet ne bi smel ter bi moral imeti jasno in trdo stališče.
Vsak, ki mimo pride je več vreden od slovenca v slovenski deželi, ker slovenc povprečen je glede oblasti totalen 🤐.
0
Ko sem kandidiral za predsednika sindikata mi je bilo že med samo kandidaturo žal, da sem sploh kandidiral. Zaradi nevrednosti delavcev samih. Ker če sami ne pokažejo vrednosti, da si zaslužijo boljše, kaj se bo potem nekdo trudil, da bi jim boljše približal ali olajšal doseči? !.
Nima smisla. Za cent se bo požrl, za cent se bo prodal, za cent bo pokleknil, za cent sodelavca prodal. In to politika in gospodarstveniki, ki delajo z roko v roki dobro vedo, zato pa to lahko fajn izkoriščajo in zlorabljajo, saj se folk kar sam pelje v natego.
Nima smisla. Za cent se bo požrl, za cent se bo prodal, za cent bo pokleknil, za cent sodelavca prodal. In to politika in gospodarstveniki, ki delajo z roko v roki dobro vedo, zato pa to lahko fajn izkoriščajo in zlorabljajo, saj se folk kar sam pelje v natego.
1
Pol € dražje gorivo na liter
Povprečno ogrevanje enake hiše - Danska cca 500€ več
Cene v restavracijah se na Danskem začnejo tam, kjer se pri nas končajo, enako tudi v trgovinah
Povprečno ogrevanje enake hiše - Danska cca 500€ več
Cene v restavracijah se na Danskem začnejo tam, kjer se pri nas končajo, enako tudi v trgovinah
1
Se strinjam.
Slovenski narod je hlapčevski narod željan biča in kriminalcev na oblasti.
Par milijard gre letno za korupcijo in to je konkreten denar, da bi lahko vsak imel vsaj tisoč evrov višjo plačo.
Slovenski narod pa je tako debilen in zlovešč, da je srečen, če sosedu krava crkne.
Slovenski narod je hlapčevski narod željan biča in kriminalcev na oblasti.
Par milijard gre letno za korupcijo in to je konkreten denar, da bi lahko vsak imel vsaj tisoč evrov višjo plačo.
Slovenski narod pa je tako debilen in zlovešč, da je srečen, če sosedu krava crkne.
2
@Hlapci sistema
Krava je daleč pri slovencu. Slovenec bo polena metal pod noge že pri štali za kravo kaj šele da bi čakal, da sosedu krava crkne. To seveda podli slovenci, ljudje. Med tem, ko tisti, ki niso podli prenašajo gorje še za druge in so tlačeni do onemoglosti.
Krava je daleč pri slovencu. Slovenec bo polena metal pod noge že pri štali za kravo kaj šele da bi čakal, da sosedu krava crkne. To seveda podli slovenci, ljudje. Med tem, ko tisti, ki niso podli prenašajo gorje še za druge in so tlačeni do onemoglosti.
1
Saj se na forumu kažejo sploh odkrito neki recimo matias, pa viharc. Tudi če napišeš 1+1=2 bo žalil, poniževal, uničeval, zaničeval, spuščal gnusobo do fundametna, ker je tako presneto pokvarjen, da je že v gnusobi fenomen.
Ostali folk, pa kot debilni slepec in statist opazuje kako se gnusoba širokousti in napihuje brez zadržka. Potem pa se čudi zakaj gre vse k vragu. Kam pa bo šlo, če pa vragu niti NE ne rečeš?!
Prvi omenjeni (matias) si je pisal, da je satan v njem, drug (viharni jezdec) pa si je kar vrag prej dajal naziv. Ampak to je danes slovenskemu narodu vse ok.
Ostali folk, pa kot debilni slepec in statist opazuje kako se gnusoba širokousti in napihuje brez zadržka. Potem pa se čudi zakaj gre vse k vragu. Kam pa bo šlo, če pa vragu niti NE ne rečeš?!
Prvi omenjeni (matias) si je pisal, da je satan v njem, drug (viharni jezdec) pa si je kar vrag prej dajal naziv. Ampak to je danes slovenskemu narodu vse ok.
2
in zakaj ne nalimaš kaj ti je UI povedala?
evo tole pove :
Povprečna neto plača na Danskem je približno 3-krat višja kot v Sloveniji, vendar so stroški življenja, predvsem najemnin in hrane, bistveno višji. Danska velja za eno najdražjih držav na svetu, a hkrati ponuja izjemno visok življenjski standard in urejen socialni sistem.
Spodaj je podroben pregled stroškov in neposredna primerjava s Slovenijo za leto 2026.
1. Plače: Danska vs. Slovenija
Na Danskem ni zakonsko določene minimalne plače. Minimalni prejemki se določajo preko kolektivnih pogodb med sindikati in delodajalci (za nekvalificirana dela znašajo približno 140–145 DKK/uro, kar je okoli 19–20 €/uro).
• Danska: Povprečna bruto plača znaša približno 52.800 DKK (~7.080 €). Po visokih danskih davkih (ki znašajo med 35 % in 45 % za povprečne prihodke) znaša povprečna neto plača okoli 29.800 DKK (~4.000 €).
• Slovenija: Povprečna bruto plača znaša okoli 2.700 €. Po plačilu prispevkov in dohodnine znaša povprečna neto plača približno 1.700 €.
2. Stroški najema stanovanja in sob
Najemni trg na Danskem, še posebej v Københavnu, je izjemno konkurenčen in drag.
• Poceni sobe (Flatshare / Kollektiv): Če najamete sobo v deljenem stanovanju, boste v Københavnu odšteli med 4.500 DKK in 6.500 DKK (od 600 € do 870 €) na mesec s vključenimi stroški. V manjših študentskih mestih (kot sta Aalborg ali Horsens) so cene sob nižje, okoli 2.500–3.500 DKK (335 €–470 €).
• Primerjava s SLO: V Ljubljani se sobe oddajajo za 250 € do 450 €.
• Zasebna stanovanja (1-sobna): Manjše stanovanje v centru Københavna stane od 8.000 DKK do 10.000 DKK (~1.070 € – 1.340 €), zunaj centra pa okoli 6.500 DKK (~870 €).
• Primerjava s SLO: V Ljubljani boste za podobno stanovanje odšteli med 500 € in 800 €.
• Socialna stanovanja (Almene boliger): Danska ima obsežen sistem neprofitnih/socialnih stanovanj, ki predstavljajo približno 21 % celotnega stanovanjskega sklada. Najemnine so tukaj približno 10–20 % nižje od tržnih, vendar so čakalne vrste izjemno dolge (v Københavnu se lahko čaka od 5 pa vse do 20 let), zato se tujci nanje težko zanesejo takoj ob selitvi.
3. Stroški hrane in živil
Nakupovanje hrane v trgovinah in prehranjevanje zunaj sta na Danskem precejšen finančni zalogaj. Hrana v trgovinah je v povprečju za okoli 28 % dražja kot v Sloveniji, restavracije pa so dražje za več kot 30 %.
• Mesečni strošek hrane: Samska oseba, ki kuha doma in kupuje v cenejših diskontih (npr. Netto, Lidl, Rema 1000), za osnovna živila porabi okoli 2.500–3.000 DKK (~335 € – 400 €) na mesec. V Sloveniji je ta znesek med 200 € in 250 €.
• Prehrana zunaj: Kosilo ali večerja za dva v srednje cenovni restavraciji na Danskem stane okoli 820 DKK (~110 €), medtem ko je v Sloveniji okoli 40–50 €. Zelo draga je tudi kava, ki v danskih lokalih hitro stane med 5 € in 6 €.
4. Primerjalna tabela stroškov (Ljubljana vs. København)
Da boste lažje dobili občutek o razmerju med kupno močjo in stroški, si poglejmo neposredno primerjavo dveh glavnih mest (zneski so preračunani v evre):
Kategorija København (Danska) Ljubljana (Slovenija) Razlika
Povprečna neto plača ~4.000 € ~1.720 € Danska je +132 % višja
Soba v deljenem stanovanju 600 € – 870 € 250 € – 450 € Danska je ~100 % dražja
1-sobno stanovanje (center) ~1.200 € ~700 € Danska je ~70 % dražja
Mesečna vozovnica za prevoz ~94 € 37 € Danska je +150 % dražja
Osnovna hrana (mesečno doma) ~350 € ~230 € Danska je ~50 % dražja
evo tole pove :
Povprečna neto plača na Danskem je približno 3-krat višja kot v Sloveniji, vendar so stroški življenja, predvsem najemnin in hrane, bistveno višji. Danska velja za eno najdražjih držav na svetu, a hkrati ponuja izjemno visok življenjski standard in urejen socialni sistem.
Spodaj je podroben pregled stroškov in neposredna primerjava s Slovenijo za leto 2026.
1. Plače: Danska vs. Slovenija
Na Danskem ni zakonsko določene minimalne plače. Minimalni prejemki se določajo preko kolektivnih pogodb med sindikati in delodajalci (za nekvalificirana dela znašajo približno 140–145 DKK/uro, kar je okoli 19–20 €/uro).
• Danska: Povprečna bruto plača znaša približno 52.800 DKK (~7.080 €). Po visokih danskih davkih (ki znašajo med 35 % in 45 % za povprečne prihodke) znaša povprečna neto plača okoli 29.800 DKK (~4.000 €).
• Slovenija: Povprečna bruto plača znaša okoli 2.700 €. Po plačilu prispevkov in dohodnine znaša povprečna neto plača približno 1.700 €.
2. Stroški najema stanovanja in sob
Najemni trg na Danskem, še posebej v Københavnu, je izjemno konkurenčen in drag.
• Poceni sobe (Flatshare / Kollektiv): Če najamete sobo v deljenem stanovanju, boste v Københavnu odšteli med 4.500 DKK in 6.500 DKK (od 600 € do 870 €) na mesec s vključenimi stroški. V manjših študentskih mestih (kot sta Aalborg ali Horsens) so cene sob nižje, okoli 2.500–3.500 DKK (335 €–470 €).
• Primerjava s SLO: V Ljubljani se sobe oddajajo za 250 € do 450 €.
• Zasebna stanovanja (1-sobna): Manjše stanovanje v centru Københavna stane od 8.000 DKK do 10.000 DKK (~1.070 € – 1.340 €), zunaj centra pa okoli 6.500 DKK (~870 €).
• Primerjava s SLO: V Ljubljani boste za podobno stanovanje odšteli med 500 € in 800 €.
• Socialna stanovanja (Almene boliger): Danska ima obsežen sistem neprofitnih/socialnih stanovanj, ki predstavljajo približno 21 % celotnega stanovanjskega sklada. Najemnine so tukaj približno 10–20 % nižje od tržnih, vendar so čakalne vrste izjemno dolge (v Københavnu se lahko čaka od 5 pa vse do 20 let), zato se tujci nanje težko zanesejo takoj ob selitvi.
3. Stroški hrane in živil
Nakupovanje hrane v trgovinah in prehranjevanje zunaj sta na Danskem precejšen finančni zalogaj. Hrana v trgovinah je v povprečju za okoli 28 % dražja kot v Sloveniji, restavracije pa so dražje za več kot 30 %.
• Mesečni strošek hrane: Samska oseba, ki kuha doma in kupuje v cenejših diskontih (npr. Netto, Lidl, Rema 1000), za osnovna živila porabi okoli 2.500–3.000 DKK (~335 € – 400 €) na mesec. V Sloveniji je ta znesek med 200 € in 250 €.
• Prehrana zunaj: Kosilo ali večerja za dva v srednje cenovni restavraciji na Danskem stane okoli 820 DKK (~110 €), medtem ko je v Sloveniji okoli 40–50 €. Zelo draga je tudi kava, ki v danskih lokalih hitro stane med 5 € in 6 €.
4. Primerjalna tabela stroškov (Ljubljana vs. København)
Da boste lažje dobili občutek o razmerju med kupno močjo in stroški, si poglejmo neposredno primerjavo dveh glavnih mest (zneski so preračunani v evre):
Kategorija København (Danska) Ljubljana (Slovenija) Razlika
Povprečna neto plača ~4.000 € ~1.720 € Danska je +132 % višja
Soba v deljenem stanovanju 600 € – 870 € 250 € – 450 € Danska je ~100 % dražja
1-sobno stanovanje (center) ~1.200 € ~700 € Danska je ~70 % dražja
Mesečna vozovnica za prevoz ~94 € 37 € Danska je +150 % dražja
Osnovna hrana (mesečno doma) ~350 € ~230 € Danska je ~50 % dražja
1
in še kar se danca na sociali tiče v primerjavi s slovencewm na povprečni plači, da ne obvelja tvoja laž:
Slovenec s povprečno plačo živi bistveno bolje kot Danec na socialni pomoči. Čeprav je Danska znana po visoki ravni socialne zaščite, so življenjski stroški v tej skandinavski državi izjemno visoki, zneski denarne socialne pomoči pa posamezniku (brez otrok) ne omogočajo lagodnega življenja.
Slovenec s povprečno neto plačo, ki znaša približno 1.700 EUR, ima v domovini bistveno večjo kupno moč in višji življenjski standard kot Danec na osnovni socialni pomoči v višini okoli 1.000 do 1.750 EUR bruto (odvisno od starosti in statusa) na Danskem.
Neposredna primerjava številk
Za lažjo predstavo si oglejmo finančno primerjavo med obema situacijama:
Kazalnik Slovenec s povprečno plačo Danec na socialni pomoči (Kontanthjælp)
Mesečni prejemek ~1.700 EUR neto ~1.000 EUR bruto (pod 30 let) ali ~1.750 EUR bruto (nad 30 let)
Približni neto prejemek ~1.700 EUR (že neto) ~750 do ~1.200 EUR neto (po danski obdavčitvi)
Raven življenjskih stroškov Osnovna (Slovenija je ~32 % cenejša od Danske) Izjemno visoka (Danska spada med najdražje države v EU)
Stanovanjski status Najem ali lastništvo povprečnega stanovanja Izjemen pritisk visokih najemnin (v Kopenhagnu so najemnine ~45–50 % višje kot v Ljubljani)
Finančna svoboda Možnost privarčevanja, dopusta, avtomobila Strogo omejeno premoženje (do max. ~1.340 EUR na računu), tveganje revščine
Ključni razlogi, zakaj Slovenec živi bolje
1. Razmerje med stroški in prihodki (Kupna moč)
Življenje na Danskem je v povprečju za 32 % do 40 % dražje kot v Sloveniji, cene najemnin in restavracij pa so višje za več kot 45 %. Ko Danec prejme socialno pomoč, se ta znesek v dragem okolju hitro razblini. Povprečna slovenska plača v Sloveniji pa posamezniku omogoča normalno pokrivanje stroškov hrane, položnic, prevoza in določeno mero luksuza, ki si ga prejemnik pomoči na Danskem nikakor ne more privoščiti.
2. Stroga pravila in omejitve na Danskem
Sistem socialne pomoči na Danskem (Kontanthjælp) ni namenjen udobnemu življenju, temveč zgolj preživetju, in prinaša stroge pogoje:
• Omejitev premoženja: Če želite na Danskem zaprositi za socialno pomoč, kot samska oseba na računu ne smete imeti več kot 10.000 DKK (približno 1.340 EUR) premoženja. Prodati morate vse nenujno premoženje (npr. avto), preden vam država sploh odobri pomoč.
• Obvezno delo: Prejemniki pomoči morajo biti aktivni v programih aktivacije do 37 ur na teden (iskanje zaposlitve, družbenokoristno delo, tečaji). Ne gre torej za "brezplačen prosti čas".
3. Stanovanjska problematika
Najemnine na Danskem so astronomske. Samska oseba z osnovno socialno pomočjo si v večjih danskih mestih (npr. Kopenhagen ali Aarhus) komaj privošči sobo v deljenem stanovanju ali pa je popolnoma odvisna od dolgih čakalnih vrst za neprofitna stanovanja. Slovenec s povprečno plačo si medtem v večini regij (z izjemo najožjega centra Ljubljane) lažje privošči samostojno najemniško stanovanje ali pa si deli stroške s partnerjem.
Čeprav danska država poskrbi, da nihče ne ostane lačen ali brez strehe nad glavo, je status prejemnika socialne pomoči tam finančno in družbeno zelo omejujoč. Povprečna slovenska plača v domačem ekonomskem okolju prinaša neprimerljivo višjo kakovost življenja, večjo svobodo in bistveno manjši eksistenčni stres
Slovenec s povprečno plačo živi bistveno bolje kot Danec na socialni pomoči. Čeprav je Danska znana po visoki ravni socialne zaščite, so življenjski stroški v tej skandinavski državi izjemno visoki, zneski denarne socialne pomoči pa posamezniku (brez otrok) ne omogočajo lagodnega življenja.
Slovenec s povprečno neto plačo, ki znaša približno 1.700 EUR, ima v domovini bistveno večjo kupno moč in višji življenjski standard kot Danec na osnovni socialni pomoči v višini okoli 1.000 do 1.750 EUR bruto (odvisno od starosti in statusa) na Danskem.
Neposredna primerjava številk
Za lažjo predstavo si oglejmo finančno primerjavo med obema situacijama:
Kazalnik Slovenec s povprečno plačo Danec na socialni pomoči (Kontanthjælp)
Mesečni prejemek ~1.700 EUR neto ~1.000 EUR bruto (pod 30 let) ali ~1.750 EUR bruto (nad 30 let)
Približni neto prejemek ~1.700 EUR (že neto) ~750 do ~1.200 EUR neto (po danski obdavčitvi)
Raven življenjskih stroškov Osnovna (Slovenija je ~32 % cenejša od Danske) Izjemno visoka (Danska spada med najdražje države v EU)
Stanovanjski status Najem ali lastništvo povprečnega stanovanja Izjemen pritisk visokih najemnin (v Kopenhagnu so najemnine ~45–50 % višje kot v Ljubljani)
Finančna svoboda Možnost privarčevanja, dopusta, avtomobila Strogo omejeno premoženje (do max. ~1.340 EUR na računu), tveganje revščine
Ključni razlogi, zakaj Slovenec živi bolje
1. Razmerje med stroški in prihodki (Kupna moč)
Življenje na Danskem je v povprečju za 32 % do 40 % dražje kot v Sloveniji, cene najemnin in restavracij pa so višje za več kot 45 %. Ko Danec prejme socialno pomoč, se ta znesek v dragem okolju hitro razblini. Povprečna slovenska plača v Sloveniji pa posamezniku omogoča normalno pokrivanje stroškov hrane, položnic, prevoza in določeno mero luksuza, ki si ga prejemnik pomoči na Danskem nikakor ne more privoščiti.
2. Stroga pravila in omejitve na Danskem
Sistem socialne pomoči na Danskem (Kontanthjælp) ni namenjen udobnemu življenju, temveč zgolj preživetju, in prinaša stroge pogoje:
• Omejitev premoženja: Če želite na Danskem zaprositi za socialno pomoč, kot samska oseba na računu ne smete imeti več kot 10.000 DKK (približno 1.340 EUR) premoženja. Prodati morate vse nenujno premoženje (npr. avto), preden vam država sploh odobri pomoč.
• Obvezno delo: Prejemniki pomoči morajo biti aktivni v programih aktivacije do 37 ur na teden (iskanje zaposlitve, družbenokoristno delo, tečaji). Ne gre torej za "brezplačen prosti čas".
3. Stanovanjska problematika
Najemnine na Danskem so astronomske. Samska oseba z osnovno socialno pomočjo si v večjih danskih mestih (npr. Kopenhagen ali Aarhus) komaj privošči sobo v deljenem stanovanju ali pa je popolnoma odvisna od dolgih čakalnih vrst za neprofitna stanovanja. Slovenec s povprečno plačo si medtem v večini regij (z izjemo najožjega centra Ljubljane) lažje privošči samostojno najemniško stanovanje ali pa si deli stroške s partnerjem.
Čeprav danska država poskrbi, da nihče ne ostane lačen ali brez strehe nad glavo, je status prejemnika socialne pomoči tam finančno in družbeno zelo omejujoč. Povprečna slovenska plača v domačem ekonomskem okolju prinaša neprimerljivo višjo kakovost življenja, večjo svobodo in bistveno manjši eksistenčni stres
1
@podrobno
Glede stroškov se ne zanašajte na manipulativno UI, ta vam bo za vsako državo pisala nebuloze, ki nimajo veze z realnostjo. Nikjer ni vse črno belo. Ne plače, ne nastanitve, ne hrana itd. Povsod je odvisno od dejavnikov in človeka samega ter priložnosti.
Glede stroškov se ne zanašajte na manipulativno UI, ta vam bo za vsako državo pisala nebuloze, ki nimajo veze z realnostjo. Nikjer ni vse črno belo. Ne plače, ne nastanitve, ne hrana itd. Povsod je odvisno od dejavnikov in človeka samega ter priložnosti.
0
" Je pa za brezdomce posod ista cena"
Povsod so siromaki pa bil kos kruha 5 eur dražji ali pa 5 eur cenejši.
Povsod so siromaki pa bil kos kruha 5 eur dražji ali pa 5 eur cenejši.
0
@podrobno
Podrobno in debilno kar si prilepilo.
Še posebej zadnji stavek je zavajajoč, ker večina v Sloveniji dela za minimalca, ki pa je veliko manjši od povprečne plače.
Zato je večina zaposlenih v Sloveniji res na nivoju danske socialne podpore.
Ker z minimalcem ne moreš popolnoma nič, razen životarjenja.
Edino zloba pri Slovencih je pri samem vrhu v svetu. In od te zlobe ima le nagnusna oblast korist.
Podrobno in debilno kar si prilepilo.
Še posebej zadnji stavek je zavajajoč, ker večina v Sloveniji dela za minimalca, ki pa je veliko manjši od povprečne plače.
Zato je večina zaposlenih v Sloveniji res na nivoju danske socialne podpore.
Ker z minimalcem ne moreš popolnoma nič, razen životarjenja.
Edino zloba pri Slovencih je pri samem vrhu v svetu. In od te zlobe ima le nagnusna oblast korist.
-1
@Hlapci sistema
Se strinjam, zloba nekaterih v Sloveniji se lahko kosa z vsako zlobo sveta.
Pa neumnost tudi.
Se strinjam, zloba nekaterih v Sloveniji se lahko kosa z vsako zlobo sveta.
Pa neumnost tudi.
-1
@Hlapci sistema
primerjava slovenske minimalne plačoe z dansko socialno pomočjo:
Slovenec z minimalno plačo realno živi opazno bolje in varneje kot Danec, ki prejema zgolj osnovno socialno pomoč (kontanthjælp). Čeprav so danski zneski v evrih nominalno višji, izjemno visoki življenjski stroški na Danskem in strogi zakonski pogoji socialne pomoči to prednost povsem izničijo.
Primerjava temelji na uradnih podatkih za leto 2026:
1. Finančni izračun in kupna moč
• Slovenec z minimalno plačo (2026): Prejema približno 1.000 EUR neto. K temu je treba obvezno prišteti še neobdavčeno povračilo za prehrano (malica) in prevoz na delo, kar skupni mesečni razpoložljivi dohodek dvigne na približno 1.150 do 1.200 EUR.
• Danec na socialni pomoči (2026): Samska oseba, starejša od 30 let, prejme povišano osnovno stopnjo socialne pomoči (kontanthjælp), ki znaša 13.060 DKK bruto, kar po plačilu danskega davka nanese približno 1.100 do 1.200 EUR neto na mesec.
Mesečni neto zneski v evrih so si torej skoraj usklajeni, vendar so cene na Danskem (hrana, storitve in predvsem najemnine) po podatkih Eurostata med 60 % in 80 % višje kot v Sloveniji. To pomeni, da je realna kupna moč danskega prejemnika socialne pomoči skoraj prepolovljena v primerjavi s Slovencem z minimalno plačo.
2. Ključne razlike v kakovosti življenja
Področje Slovenec z minimalno plačo (2026) Danec na socialni pomoči (2026)
Stanovanjsko vprašanje Z 1.100+ EUR v Sloveniji (izven Ljubljane) lažje pokrije stroške bivanja ali najema kot Danec na Danskem. Znesek 1.200 EUR v danskih mestih pogosto ne pokrije niti tržne najemnine za garsonjero, zato so odvisni od dolgih vrst za neprofitna stanovanja.
Premoženjske omejitve Lahko ima lastniško stanovanje, avto in prihranke na banki brez izgube plače.
Strog limit na premoženje: Če ima na banki več kot 10.000 DKK (cca. 1.340 EUR) prihrankov ali lastniški avto/nepremičnino, pomoč izgubi.
Obveznosti in svoboda Opravlja svoje delo, prosti čas pa je njegova osebna stvar.
Polni delovni čas za državo: Dolžan je sodelovati v 37-urnih tedenskih programih aktivacije (družbenokoristno delo, tečaji) in se redno javljati na Jobcentru.
Dodatni prejemki Upravičen je do regresa (v letu 2026 najmanj 1.481,88 EUR bruto) in božičnice, če jo podjetje izplačuje. Nima pravice do regresa ali dodatkov za dopust.
Danski sistem socialne pomoči (kontanthjælp) je zasnovan kot začasna, izjemno stroga in bivanjsko neudobna mreža, ki posameznika sili v čimprejšnjo zaposlitev, medtem ko slovenska minimalna plača (predvsem zaradi dodatkov za hrano in prevoz) posamezniku omogoča dostojnejše in predvsem bistveno bolj svobodno neodvisno življenje.
primerjava slovenske minimalne plačoe z dansko socialno pomočjo:
Slovenec z minimalno plačo realno živi opazno bolje in varneje kot Danec, ki prejema zgolj osnovno socialno pomoč (kontanthjælp). Čeprav so danski zneski v evrih nominalno višji, izjemno visoki življenjski stroški na Danskem in strogi zakonski pogoji socialne pomoči to prednost povsem izničijo.
Primerjava temelji na uradnih podatkih za leto 2026:
1. Finančni izračun in kupna moč
• Slovenec z minimalno plačo (2026): Prejema približno 1.000 EUR neto. K temu je treba obvezno prišteti še neobdavčeno povračilo za prehrano (malica) in prevoz na delo, kar skupni mesečni razpoložljivi dohodek dvigne na približno 1.150 do 1.200 EUR.
• Danec na socialni pomoči (2026): Samska oseba, starejša od 30 let, prejme povišano osnovno stopnjo socialne pomoči (kontanthjælp), ki znaša 13.060 DKK bruto, kar po plačilu danskega davka nanese približno 1.100 do 1.200 EUR neto na mesec.
Mesečni neto zneski v evrih so si torej skoraj usklajeni, vendar so cene na Danskem (hrana, storitve in predvsem najemnine) po podatkih Eurostata med 60 % in 80 % višje kot v Sloveniji. To pomeni, da je realna kupna moč danskega prejemnika socialne pomoči skoraj prepolovljena v primerjavi s Slovencem z minimalno plačo.
2. Ključne razlike v kakovosti življenja
Področje Slovenec z minimalno plačo (2026) Danec na socialni pomoči (2026)
Stanovanjsko vprašanje Z 1.100+ EUR v Sloveniji (izven Ljubljane) lažje pokrije stroške bivanja ali najema kot Danec na Danskem. Znesek 1.200 EUR v danskih mestih pogosto ne pokrije niti tržne najemnine za garsonjero, zato so odvisni od dolgih vrst za neprofitna stanovanja.
Premoženjske omejitve Lahko ima lastniško stanovanje, avto in prihranke na banki brez izgube plače.
Strog limit na premoženje: Če ima na banki več kot 10.000 DKK (cca. 1.340 EUR) prihrankov ali lastniški avto/nepremičnino, pomoč izgubi.
Obveznosti in svoboda Opravlja svoje delo, prosti čas pa je njegova osebna stvar.
Polni delovni čas za državo: Dolžan je sodelovati v 37-urnih tedenskih programih aktivacije (družbenokoristno delo, tečaji) in se redno javljati na Jobcentru.
Dodatni prejemki Upravičen je do regresa (v letu 2026 najmanj 1.481,88 EUR bruto) in božičnice, če jo podjetje izplačuje. Nima pravice do regresa ali dodatkov za dopust.
Danski sistem socialne pomoči (kontanthjælp) je zasnovan kot začasna, izjemno stroga in bivanjsko neudobna mreža, ki posameznika sili v čimprejšnjo zaposlitev, medtem ko slovenska minimalna plača (predvsem zaradi dodatkov za hrano in prevoz) posamezniku omogoča dostojnejše in predvsem bistveno bolj svobodno neodvisno življenje.
1
@Dar
Na kaj se pa ti pol zanašaš v zvezi s tem kar opisuješ tukaj?
Imaš lastno izkušnjo iz Danske?
Za osnovno trditev v temi je podlaga ravno UI.
Na kaj se pa ti pol zanašaš v zvezi s tem kar opisuješ tukaj?
Imaš lastno izkušnjo iz Danske?
Za osnovno trditev v temi je podlaga ravno UI.
0
@vi ste vsi socialci
Zakaj nisi šla še korak dlje. V Ameriki na skid row verjetno povprečni klošar na fentanilu dobi več kot 1.7k na mesec.
Znači povprečen zaposlen je manj kot klošar v ameriki
Zakaj nisi šla še korak dlje. V Ameriki na skid row verjetno povprečni klošar na fentanilu dobi več kot 1.7k na mesec.
Znači povprečen zaposlen je manj kot klošar v ameriki
-1
@podrobno
Ne. Izkušnjo glede UI, kako daje podatke in kakšne na druge zanesljive podatke ter s tem primerjavo, glede nekaterih drugih dežel, kjer sem v podatkih bolj konkretno seznanjen s strani dejanskih ljudi , praks in izkušenj.
Ne. Izkušnjo glede UI, kako daje podatke in kakšne na druge zanesljive podatke ter s tem primerjavo, glede nekaterih drugih dežel, kjer sem v podatkih bolj konkretno seznanjen s strani dejanskih ljudi , praks in izkušenj.
0
@podrobno
UI ti ne sme biti edini vir informacij. Če ti UI postane edini vir potem hitro lahko zabredeš v napačne podatke. UI je lahko kot neka osnova pa tudi kaj več ampak ne vedno in ne v vsem. Lahko tudi popolnoma napačno in zavajajoče.
Pri tem je dobro imeti neko mero skeptike. Ne sodim tebi, ker uporabiš podatke UI ampak le povem, da v teh zadevah zna zelo zavajat. Preverjeno. Če ne bi vedel, potem sploh omenil nebi.
UI ti ne sme biti edini vir informacij. Če ti UI postane edini vir potem hitro lahko zabredeš v napačne podatke. UI je lahko kot neka osnova pa tudi kaj več ampak ne vedno in ne v vsem. Lahko tudi popolnoma napačno in zavajajoče.
Pri tem je dobro imeti neko mero skeptike. Ne sodim tebi, ker uporabiš podatke UI ampak le povem, da v teh zadevah zna zelo zavajat. Preverjeno. Če ne bi vedel, potem sploh omenil nebi.
0
@In
Ameriski klošar = povprecna slo placa delavca .
Ja pa Srbski usluzbenec in Slo socialec imata enako.
Kan mislite zakaj?
🤣🤣🤣
Ameriski klošar = povprecna slo placa delavca .
Ja pa Srbski usluzbenec in Slo socialec imata enako.
Kan mislite zakaj?
🤣🤣🤣
0
@Dar
Darko, ne nakladaj, kdo bo tebi oddal glas, lepo te prosim. Brezposelnemu dolgoletnemu socialcu z nižjo izobrazbo. Malo si zbistri misli, kje si in kakšne so tvoje dejanske možnosti. Če nisi delaven, vztrajen in priden, kar definitivno nisi, boš dosmrtno imel samo za burek, saj za več si ne zaslužiš. Dejansko imate takšni srečo, da živite v Sloveniji, ker drugje po svetu je veliko, veliko slabše.
Drugače pa, kako to, da jamrači z manjvrednostnim kompleksom za vselej ostanete v Sloveniji!? Kaj vas drži tukaj, zakaj se ne odselite in greste v tujino? V tujini vas čakajo odprtih rok, tam je vse polno priložnosti za uspeh, kjer se cedita med in mleko. Skandinavija sploh ni daleč, tam vas že čakajo, da se zažirate v njihovo socialno s svojimi delovnimi sposobnostmi in veščinami brazilskega lenivca.
Life Inside the 15 Worst URBAN HELLS on Earth: Brutal Poverty, Toxic Cities & Impossible Lives!
Ko sem kandidiral za predsednika sindikata mi je bilo že med samo kandidaturo žal, da sem sploh kandidiral. Zaradi nevrednosti delavcev samih. Ker če sami ne pokažejo vrednosti, da si zaslužijo boljše, kaj se bo potem nekdo trudil, da bi jim boljše približal ali olajšal doseči? !.
Darko, ne nakladaj, kdo bo tebi oddal glas, lepo te prosim. Brezposelnemu dolgoletnemu socialcu z nižjo izobrazbo. Malo si zbistri misli, kje si in kakšne so tvoje dejanske možnosti. Če nisi delaven, vztrajen in priden, kar definitivno nisi, boš dosmrtno imel samo za burek, saj za več si ne zaslužiš. Dejansko imate takšni srečo, da živite v Sloveniji, ker drugje po svetu je veliko, veliko slabše.
Drugače pa, kako to, da jamrači z manjvrednostnim kompleksom za vselej ostanete v Sloveniji!? Kaj vas drži tukaj, zakaj se ne odselite in greste v tujino? V tujini vas čakajo odprtih rok, tam je vse polno priložnosti za uspeh, kjer se cedita med in mleko. Skandinavija sploh ni daleč, tam vas že čakajo, da se zažirate v njihovo socialno s svojimi delovnimi sposobnostmi in veščinami brazilskega lenivca.
Life Inside the 15 Worst URBAN HELLS on Earth: Brutal Poverty, Toxic Cities & Impossible Lives!
-2
@podrobno
Če ti je ui edini vir, pomeni samo to, da nimaš pojma in nakladaš.
V Sloveniji pa dodatek za malico ni obvezen, če ima firma organizirano prehrano.
In to je v večini večjih podjetij, da lastniki prihranijo še več denarja na račun zaposlenih, saj jim ponudijo najcenejšo varianto malic, da jim ni treba izplačati regresa za malico.
Zato tisti, ki delajo za minimalca, ne dobijo regresa za prehrano. V večini primerov.
In v Sloveniji z minimalcem niti ni mogoče preživeti, če moraš plačati najemnino in vse stroške.
Če ti je ui edini vir, pomeni samo to, da nimaš pojma in nakladaš.
V Sloveniji pa dodatek za malico ni obvezen, če ima firma organizirano prehrano.
In to je v večini večjih podjetij, da lastniki prihranijo še več denarja na račun zaposlenih, saj jim ponudijo najcenejšo varianto malic, da jim ni treba izplačati regresa za malico.
Zato tisti, ki delajo za minimalca, ne dobijo regresa za prehrano. V večini primerov.
In v Sloveniji z minimalcem niti ni mogoče preživeti, če moraš plačati najemnino in vse stroške.
-2
@vi ste vsi socialci
Pa si se že kdaj vprašal zakaj je tako velika razlika nastala ?
Zakaj imajo recimo Venezuelci 1€ mesečne plače ?
Zakaj mi tako zaostajamo za recimo bližnjo Avstrijo ?
Pa si se že kdaj vprašal zakaj je tako velika razlika nastala ?
Zakaj imajo recimo Venezuelci 1€ mesečne plače ?
Zakaj mi tako zaostajamo za recimo bližnjo Avstrijo ?
0
Kaj vam pa povedo primerjave z državami kjer je povprečna plača bistveno nižja kot v Sloveniji?
Se zavedate, da po večini sveta ljudje delajo več in pod slabšimi pogoji kot v Sloveniji?
Ste vedeli, da je v emiratu Sharjah vladar pravkar določil, da je minimalna plača za zaposlene v državnih službah blizu 5.000€ mesečno? Ukrep velja od septembra 2026 in zajema okoli 18.000 zaposlenih brez srednje šole. Nov diplomant z univerzitetno izobrazbo pa ima začetno plačo AED 27.125 oz. $6.500€ mesečno. Neto, ker plače niso obdavčene. Plus zastonj šolanje kjerkoli po svetu. Plus zastonj zdravstveno zavarovanje. Plus zastonj hiša za mladoporočence. In, ne, ni stvar v nafti. Nafta predstavlja le 2% proračuna.
Da razumeš razloge za vse te razlike je treba vložiti precej več truda. 😉
Se zavedate, da po večini sveta ljudje delajo več in pod slabšimi pogoji kot v Sloveniji?
Ste vedeli, da je v emiratu Sharjah vladar pravkar določil, da je minimalna plača za zaposlene v državnih službah blizu 5.000€ mesečno? Ukrep velja od septembra 2026 in zajema okoli 18.000 zaposlenih brez srednje šole. Nov diplomant z univerzitetno izobrazbo pa ima začetno plačo AED 27.125 oz. $6.500€ mesečno. Neto, ker plače niso obdavčene. Plus zastonj šolanje kjerkoli po svetu. Plus zastonj zdravstveno zavarovanje. Plus zastonj hiša za mladoporočence. In, ne, ni stvar v nafti. Nafta predstavlja le 2% proračuna.
Da razumeš razloge za vse te razlike je treba vložiti precej več truda. 😉
0
@.
pa veš da v vseh emiratih in drugih bogatih državah bližnjega vzhoda v javnem sektorju lahko delajo izključno ljudje z državljanstvom, ki pa so praviloma člani familije določenega emirata?
pa veš da v vseh emiratih in drugih bogatih državah bližnjega vzhoda v javnem sektorju lahko delajo izključno ljudje z državljanstvom, ki pa so praviloma člani familije določenega emirata?
0
podrobno
Zavajaš!!! Chat pravi, da dobi približno 1.420 neto, lahko z dodatki pa dobi še več.
"Če vzameva samskega odraslega brez otrok, ki živi sam in izpolnjuje pogoje za polno, višjo kontanthjælp, pride približno:
≈ 1.420 € NETO mesečno socialne pomoči.
In to še ni nujno vse. Poleg kontanthjælp lahko obstaja še boligstøtte, torej pomoč za najemnino. Ta se računa posebej glede na najemnino, velikost stanovanja, dohodek, število oseb v stanovanju itd. Borger"
Zavajaš!!! Chat pravi, da dobi približno 1.420 neto, lahko z dodatki pa dobi še več.
"Če vzameva samskega odraslega brez otrok, ki živi sam in izpolnjuje pogoje za polno, višjo kontanthjælp, pride približno:
≈ 1.420 € NETO mesečno socialne pomoči.
In to še ni nujno vse. Poleg kontanthjælp lahko obstaja še boligstøtte, torej pomoč za najemnino. Ta se računa posebej glede na najemnino, velikost stanovanja, dohodek, število oseb v stanovanju itd. Borger"
0
Primerjava mesečnega življenja!
Prvo velja za danskega socialca drugo za Slovenca na minimalcu.
🇩🇰 Danski socialec 🇸🇮 Slovenski minimalec
NETO osnovni prihodek ~1.420 € ~1.000 €
Stanovanjska pomoč ~160 € 0 €*
Skupaj ~1.580 € ~1.000 €
---------------------------------------------------
Najemnina −800 € −600 €
Elektrika, ogrevanje, voda −120 € −90 €
Hrana −300 € −250 €
Telefon + internet −50 € −40 €
Prevoz −60 € −50 €
OSTANE ~250 € ~−30 €
Prvo velja za danskega socialca drugo za Slovenca na minimalcu.
🇩🇰 Danski socialec 🇸🇮 Slovenski minimalec
NETO osnovni prihodek ~1.420 € ~1.000 €
Stanovanjska pomoč ~160 € 0 €*
Skupaj ~1.580 € ~1.000 €
---------------------------------------------------
Najemnina −800 € −600 €
Elektrika, ogrevanje, voda −120 € −90 €
Hrana −300 € −250 €
Telefon + internet −50 € −40 €
Prevoz −60 € −50 €
OSTANE ~250 € ~−30 €
0
Skratka če si na danskem socialec, ti več ostane na koncu meseca, kot če na minimalni plači v Sloveniji.
Zato pa noben delavec več tu noče delati, razen šiptarskih klanov, ki spotoma dila še drogco zraven dela. Zato pa jim ni problem potem kupiti stanovanja na keš.
HLAPCI STE LE SLOVENCI, NOBEN DRUG.
Zato pa noben delavec več tu noče delati, razen šiptarskih klanov, ki spotoma dila še drogco zraven dela. Zato pa jim ni problem potem kupiti stanovanja na keš.
HLAPCI STE LE SLOVENCI, NOBEN DRUG.
1
ni znala pojasnit zakaj je proti višji minimalni plači Vam delavcev ...
0
“pa veš da v vseh emiratih in drugih bogatih državah bližnjega vzhoda v javnem sektorju lahko delajo izključno ljudje z državljanstvom”
Ne le, da ta trditev NE DRŽI, čeprav je velika večina zaposlenih dejansko državljanov, ker imajo zakonsko urejeno prednost. Ampak to tako ni bila poanta tega kar sem napisal. Poanta je, da so plače lokalni fenomen. Zato so te primerjave Slovenije z Dansko ali čem že kr neki. Za vsako trditev lahko najdeš prikladno primerjavo in potegneš željeni zaključek.
Ne le, da ta trditev NE DRŽI, čeprav je velika večina zaposlenih dejansko državljanov, ker imajo zakonsko urejeno prednost. Ampak to tako ni bila poanta tega kar sem napisal. Poanta je, da so plače lokalni fenomen. Zato so te primerjave Slovenije z Dansko ali čem že kr neki. Za vsako trditev lahko najdeš prikladno primerjavo in potegneš željeni zaključek.
0
Socialna na danskem je 965e. Minimalna plača v sloveniji je jurja + malica + prevoz + regres + božičnica. Torej najmanj 1.400 mesečno.
Povprečna najemnina na danskem je 1.000 - 2.000. V sloveniji 500-1.000.
The average cost of living in Denmark is about 41% to 58% higher than in Slovenia.
Povprečna najemnina na danskem je 1.000 - 2.000. V sloveniji 500-1.000.
The average cost of living in Denmark is about 41% to 58% higher than in Slovenia.
0
@vi ste vsi socialci
Povprečna neto plača na danskem je okoli 4k.
V sloveniji 1.720 + prevoz + malica + regres + božičnica. Ne boš verjelo, teh dodatkov tam ne poznajo. Jedo pa vozijo se pa glih tako 😆
Pa mogoče ker si tako nadpovprečno inteligentno bi sektorje preverilo. Zakaj so na danskem povprečne plače višje. Mogoče ima kaj veze s tem da ogromno farmacije in storitvenih dejavnosti tam obstaja, ne večinoma proizvodne dejavnosti kot pri nas. Sam verjetno to že izven tvojega dosega a?
Povprečna neto plača na danskem je okoli 4k.
V sloveniji 1.720 + prevoz + malica + regres + božičnica. Ne boš verjelo, teh dodatkov tam ne poznajo. Jedo pa vozijo se pa glih tako 😆
Pa mogoče ker si tako nadpovprečno inteligentno bi sektorje preverilo. Zakaj so na danskem povprečne plače višje. Mogoče ima kaj veze s tem da ogromno farmacije in storitvenih dejavnosti tam obstaja, ne večinoma proizvodne dejavnosti kot pri nas. Sam verjetno to že izven tvojega dosega a?
0
@primerjava
Torej danski socialc živi nekje bogu za leđima v neki sobici za 800e, slovenski minimalkar pa v ljubljani v garsonjeri praviš? 😆
Pa rada bi videla danca, ki da samo 300e za hrano na mesec. Si že sploh bilo kdaj na danskem? Retorično vprašanje 😆
p.s.
Socialci pri nas tudi dobijo subvencijo na tržne najemnine. Seveda si to pozabilo vračunat a ne 😛
Torej danski socialc živi nekje bogu za leđima v neki sobici za 800e, slovenski minimalkar pa v ljubljani v garsonjeri praviš? 😆
Pa rada bi videla danca, ki da samo 300e za hrano na mesec. Si že sploh bilo kdaj na danskem? Retorično vprašanje 😆
p.s.
Socialci pri nas tudi dobijo subvencijo na tržne najemnine. Seveda si to pozabilo vračunat a ne 😛
0
"Torej danski socialc živi nekje bogu za leđima v neki sobici za 800e, slovenski minimalkar pa v ljubljani v garsonjeri praviš? "
Za okoli 800 € na mesec na Danskem se stanovanje realno da dobiti, samo ne v centru Københavna ali Aarhusa. 800 € je približno 6.000 DKK, in prav okoli tega zneska sem našla več dejanskih ponudb.
Primeri trenutno oglaševanih najemov:
- Herning: 2-sobno, 62 m², 5.995 DKK ≈ 804 € / mesec
- Vejle: 2-sobno, 50 m², 5.995 DKK ≈ 804 €
- Esbjerg: 1-sobno, 35 m², 6.295 DKK ≈ 844 €
- Esbjerg: 1-sobno, 30 m², 5.095 DKK ≈ 683 €
- Esbjerg N: 1-sobno, 48 m², 4.450 DKK ≈ 596 €
- Odense NØ: 2-sobno, 68 m², 4.748 DKK ≈ 636 €
- Odense NØ: 2-sobno, 45 m², 6.395 DKK ≈ 857 €
- Kolding: 2-sobno, 50 m², 4.960 DKK ≈ 665 €
- Horsens: 2-sobno, 71 m², 6.359 DKK ≈ 852 €
To niso neke teoretične statistike, ampak konkretne aktualne ponudbe. Heimstaden
Torej bi jaz Dansko pri proračunu do 800 € gledala predvsem takole:
zelo realno: Esbjerg, Herning, Kolding, Horsens
še možno: Vejle, Odense na obrobju, Aalborg
težje: Aarhus
za normalno samostojno stanovanje skoraj nerealno: København in bližnji Frederiksberg.
In nekaj je zanimivo: za 600–800 € ne govorimo nujno o neki luknji z 20 m². Zunaj najdražjih mest se pojavijo tudi 50–70 m² velika 2-sobna stanovanja.
Za okoli 800 € na mesec na Danskem se stanovanje realno da dobiti, samo ne v centru Københavna ali Aarhusa. 800 € je približno 6.000 DKK, in prav okoli tega zneska sem našla več dejanskih ponudb.
Primeri trenutno oglaševanih najemov:
- Herning: 2-sobno, 62 m², 5.995 DKK ≈ 804 € / mesec
- Vejle: 2-sobno, 50 m², 5.995 DKK ≈ 804 €
- Esbjerg: 1-sobno, 35 m², 6.295 DKK ≈ 844 €
- Esbjerg: 1-sobno, 30 m², 5.095 DKK ≈ 683 €
- Esbjerg N: 1-sobno, 48 m², 4.450 DKK ≈ 596 €
- Odense NØ: 2-sobno, 68 m², 4.748 DKK ≈ 636 €
- Odense NØ: 2-sobno, 45 m², 6.395 DKK ≈ 857 €
- Kolding: 2-sobno, 50 m², 4.960 DKK ≈ 665 €
- Horsens: 2-sobno, 71 m², 6.359 DKK ≈ 852 €
To niso neke teoretične statistike, ampak konkretne aktualne ponudbe. Heimstaden
Torej bi jaz Dansko pri proračunu do 800 € gledala predvsem takole:
zelo realno: Esbjerg, Herning, Kolding, Horsens
še možno: Vejle, Odense na obrobju, Aalborg
težje: Aarhus
za normalno samostojno stanovanje skoraj nerealno: København in bližnji Frederiksberg.
In nekaj je zanimivo: za 600–800 € ne govorimo nujno o neki luknji z 20 m². Zunaj najdražjih mest se pojavijo tudi 50–70 m² velika 2-sobna stanovanja.
0
Zato je bistvo precej noro:
Če primerjaš samo najemnino garsonjere:
Ljubljana: okoli 600–700 €
Odense: okoli 500–700 €
Esbjerg / Randers / Fredericia: lahko 350–650 €
København: okoli 1.200–1.500 €
Torej Ljubljana ni poceni v primerjavi z Dansko. Je cenejša od Københavna, toda v primerjavi z Odensejem, Esbjergom, Randersom in podobnimi danskimi mesti so lahko najemnine zelo podobne ali celo višje v Ljubljani.
Ko greš iz Københavna, danski stroški stanovanja ne ostanejo nujno dvakrat višji od slovenskih.
Če primerjaš samo najemnino garsonjere:
Ljubljana: okoli 600–700 €
Odense: okoli 500–700 €
Esbjerg / Randers / Fredericia: lahko 350–650 €
København: okoli 1.200–1.500 €
Torej Ljubljana ni poceni v primerjavi z Dansko. Je cenejša od Københavna, toda v primerjavi z Odensejem, Esbjergom, Randersom in podobnimi danskimi mesti so lahko najemnine zelo podobne ali celo višje v Ljubljani.
Ko greš iz Københavna, danski stroški stanovanja ne ostanejo nujno dvakrat višji od slovenskih.
0
@primerjava
No za 600e v sloveniji (uro od ljubljane) dobiš v najem hišo. Tu kjer sem jaz so dvosobna stanovanja cca 300e najem. Torej primerjaj primerljivo. Moja sestrična manj kot 600e plačuje za najem dvosobnega stanovanja v Mariboru.
No za 600e v sloveniji (uro od ljubljane) dobiš v najem hišo. Tu kjer sem jaz so dvosobna stanovanja cca 300e najem. Torej primerjaj primerljivo. Moja sestrična manj kot 600e plačuje za najem dvosobnega stanovanja v Mariboru.
0
- 1
- 2
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 15 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
03.10.2026 ob 19:40
In REZULTAT!
NAŠ POVPREČNI ZAPOSLENI IMA PRIBLIŽNO TOLIKO PLAČE, KOT DOBI DANSKI SOCIALEC. Ni neke razlike.