Danes grem zadnjikrat na psihiatrično skupino. Čez poletje nimamo teh seans več. Full sem hepi ker set sit poslušat tisti zmešan folk tam 2X na mesec. Res je to zelo težko. Včasih se ga moram napiti, ko pridem domov.
0
melody 17.06.2015 ob 17:02
Zakaj potem sploh tja hodiš? To pa verjamem, da je to zoprno poslušat, sploh če nekdo jamra. UH, groza.
0
lol 17.06.2015 ob 17:05
Avtor: Pacient
Danes grem zadnjikrat na psihiatrično skupino. Čez poletje nimamo teh seans več. Full sem hepi ker set sit poslušat tisti zmešan folk tam 2X na mesec. Res je to zelo težko. Včasih se ga moram napiti, ko pridem domov.
in potem prideš na ta forum? 😆
0
Pobček zakaj 17.06.2015 ob 19:55
hodiš na psihoterapije. ?
0
Pacient 18.06.2015 ob 8:00
Potem, ko sem prišel s skupine sem se ga šel spet nalit. Dam prišel mal čez polnoč. Problem niso vedno drugi. Pri meni je tako, da ko se enkrat začnem poglabljati v stvari ponavadi boli.
0
.. 18.06.2015 ob 8:12
Kaj se ti je pa zgodilo da te tako boli? Kakšne traume imaš?
0
Pacient raje povej 18.06.2015 ob 8:28
zakaj hodiš na psihiatrijo matrat živce?. Ali moraš?
0
Pacient 18.06.2015 ob 12:40
Avtor: ..
Kaj se ti je pa zgodilo da te tako boli? Kakšne traume imaš?
Res dobro vprašanje. Ne vem kaj se mi je zgodilo. Povem ti lahko samo to, da sem depresiven in zaradi depresije je moje življenje stagniralo dolgo časa. Sedaj, ko se s tem ukvarjam in razmišljam pa še bolj boli. Ponavadi je tako, da v depresiji še ni tako hudo. Žviiš v svojem svetu in te ne moti okolica toliko. Potem pa, ko enkrat začneš živeti v realnem življenju in začneš dojemati v kaki zmoti si živel dolg cajta potem pa začne hudo boleti. Sedaj vsaki dan opažam napake pri sebi in ker sem zelo samo krtitičen je to zelo huda kombinacija. Svoje naredi tudi moja nova želja po tem, da bi bil bolj dejaven. Moji dnevi so ponavadi daljši in bolj sem obremenjen. Prej nisem imel nobene volje in se tudi nisem s ničemer ukvarjal.
0
Spoštovani Pacient 18.06.2015 ob 15:44
Najprej Te želim pohvaliti, ker si nam odkril bistvo.
Lahko Ti pomagamo, če želiš in če boš sledil nasvetom. Nekaj več nam povej. Toliko, da bomo razumeli tvoje stiske in današnjo situacijo.
0
enatle 18.06.2015 ob 16:17
Mislim, da si se ti že oglašal in če si se, bravo, ker je opazen napredek. Vsekakor le tako naprej, ja, bodi dejaven, akcija. Si na pravi poti
0
Fiddlesticks 18.06.2015 ob 16:39
Izberi si hobi. Ce drugega ne, si kupi daljinsko vodeno jadrnico in jo krmari po jezeru, potem se pa pridruzi klubu. Ali pa zacni slikati in se vclani v klub. Ali pa zacni hoditi v hribe in se vkljuci v drustvo. Karksnokoli dejavnost, ki ti bo zapolnila cas, ker ga imas zdaj ocitno prevec, da lahko ves cas tuhtas o sebi. Hobiji, izleti v naravo so vredni 10 let sodelovanja v psihiatricnih skupinah.
0
Cenjena Fiddlesticks 19.06.2015 ob 6:31
Lep in uporaben predlog si napisala. No vidiš s to pripombo sem pohodila tvoj sestavek. Tak je ta Čvek 123.
0
Pacient 19.06.2015 ob 7:31
Avtor: Fiddlesticks
Izberi si hobi. Ce drugega ne, si kupi daljinsko vodeno jadrnico in jo krmari po jezeru, potem se pa pridruzi klubu. Ali pa zacni slikati in se vclani v klub. Ali pa zacni hoditi v hribe in se vkljuci v drustvo. Karksnokoli dejavnost, ki ti bo zapolnila cas, ker ga imas zdaj ocitno prevec, da lahko ves cas tuhtas o sebi. Hobiji, izleti v naravo so vredni 10 let sodelovanja v psihiatricnih skupinah.
Projektov in hobijev imam zadosti. Morda še celo preveč. Samo če te nekaj drži nazaj in ne moreš normalno živeti je potem to nekaj s čimer se ukvarjaš zelo pogosto. Nekaj stvari moram pri sebi odpraviti. O tem moram razmišljati. Ne vem zakaj mi daješ nasvet, da naj se ne ukvarjam s svojimi psihičnimi težavami.
0
Fiddlesticks 19.06.2015 ob 7:52
Zato, ker sem videla pri drugih, ki so kar naprej razmisljali o svojih tezavah, so padli v spiralo brez dna: bolj so razmisljali, slabse je bilo in to razmisljanje jih je potegnilo vase s taksno silo, da skoraj niso bili zmozni poceti nic drugega. Enostavno se niso vec mogli pobrati, . 2 od teh sta potem hodili k psihologu, in pri obeh se je koncalo se slabse, kot je bilo prej. Ena se je na smrt zaljubila v psihologa, ki ji je razlagal, da je to normalna faza, druga jih je pa zacenjala menjati kot srajce, ker noben ni bil zadosti dober in nobena metoda primerna za njene tezave - njene besede.)
Vecina nas je sla kdaj v zivljenju skozi tezke case, tragedijo, nasilje, osebne probleme ali osebnostne tezave, a ce bi ves cas razmisljali o teh dogodkih, bi se nam dejansko zmesalo. Enkrat je treba temu narediti konec, sprejeti stvari take kot so, potem pa spet zaziveti in se premakniti naprej. To je tezak korak, ampak nujno potreben, ce zelis izboljsanje.
To je moje laicno mnenje, ki pa se je v preteklosti ze izkazalo za uporabno. In seveda zaposlitev ali z delom ali s hobiji, kjer si prisiljen razmisljati se o cem drugem, kot o svojih problemih. Intenzivno gibanje v naravi pa pri meni vedno povzroci neverjetno dober obcutek, kot pri vseh ljudeh zaradi kemicnih procesov, ki se takrat sprozijo.
0
j.a.p. 19.06.2015 ob 7:55
Dragi pacient, velik korak je bil že, ko si prepoznal probleme in jih začel sanirati. Glede na napisano si na dobri poti! Želim ti, da odpraviš še tiste "stvari", kot praviš, ki te držijo nazaj in te ovirajo, seveda je prvi korak, da se poslušaš, o njih razmišljaš in jih počasi izločiš. Vse dobro!
Zato, ker sem videla pri drugih, ki so kar naprej razmisljali o svojih tezavah, so padli v spiralo brez dna: bolj so razmisljali, slabse je bilo in to razmisljanje jih je potegnilo vase s taksno silo, da skoraj niso bili zmozni poceti nic drugega. Enostavno se niso vec mogli pobrati, . 2 od teh sta potem hodili k psihologu, in pri obeh se je koncalo se slabse, kot je bilo prej. Ena se je na smrt zaljubila v psihologa, ki ji je razlagal, da je to normalna faza, druga jih je pa zacenjala menjati kot srajce, ker noben ni bil zadosti dober in nobena metoda primerna za njene tezave - njene besede.)
Vecina nas je sla kdaj v zivljenju skozi tezke case, tragedijo, nasilje, osebne probleme ali osebnostne tezave, a ce bi ves cas razmisljali o teh dogodkih, bi se nam dejansko zmesalo. Enkrat je treba temu narediti konec, sprejeti stvari take kot so, potem pa spet zaziveti in se premakniti naprej. To je tezak korak, ampak nujno potreben, ce zelis izboljsanje.
To je moje laicno mnenje, ki pa se je v preteklosti ze izkazalo za uporabno. In seveda zaposlitev ali z delom ali s hobiji, kjer si prisiljen razmisljati se o cem drugem, kot o svojih problemih. Intenzivno gibanje v naravi pa pri meni vedno povzroci neverjetno dober obcutek, kot pri vseh ljudeh zaradi kemicnih procesov, ki se takrat sprozijo.
Izberi si hobi. Ce drugega ne, si kupi daljinsko vodeno jadrnico in jo krmari po jezeru, potem se pa pridruzi klubu. Ali pa zacni slikati in se vclani v klub. Ali pa zacni hoditi v hribe in se vkljuci v drustvo. Karksnokoli dejavnost, ki ti bo zapolnila cas, ker ga imas zdaj ocitno prevec, da lahko ves cas tuhtas o sebi. Hobiji, izleti v naravo so vredni 10 let sodelovanja v psihiatricnih skupinah.
Projektov in hobijev imam zadosti. Morda še celo preveč. Samo če te nekaj drži nazaj in ne moreš normalno živeti je potem to nekaj s čimer se ukvarjaš zelo pogosto. Nekaj stvari moram pri sebi odpraviti. O tem moram razmišljati. Ne vem zakaj mi daješ nasvet, da naj se ne ukvarjam s svojimi psihičnimi težavami.
Fiddlesticks ti je dala dobronameren, in dejansko prakticen nasvet.
Ukvarjanje z in aktivno resevanje prooblemov je ena stvar, tuhtanje, po moznosti 24/7 pa cisto druga.
Sam si spoznal, da ti psihiatricna skupina, vsaj ta konkretna, ne ustreza in ti cello nacenja dusevni mir.
Moras pa najti nacin, kako se spet pridruziti ostalemu svetu, kako prebuditi svoj lastni naravni serotonin, in iz tega stalisca je nasvet Fiddlesticks se kako na mestu.
Pa se to - ce imas AD je, jih ne mesaj z alkoholom! se posebej ne na redni bazi.
Tvoj centralni zivcni sistem se bo spuntal in te zabrisal v tako depro, kjer ti tuhtanje ne bo pomagalo prav nic.
0
j.a.p. 19.06.2015 ob 8:40
Težave od nekod izvirajo in sama sem mnenja, da jim je tako ali drugače potrebno priti "na sled" in jih reševati. Sigurno nisem mislila na konstantno razmišljanje o njih, sedenju v kotu in se smiliti samemu sebi. Sem pa za to, da jih skozi pretirane aktivnosti zavestno še bolj ne tlačimo, ker se zna zgoditi, da če ne danes ali jutri, čez leta se bodo pokazale še v hujši obliki.
Težave od nekod izvirajo in sama sem mnenja, da jim je tako ali drugače potrebno priti "na sled" in jih reševati. Sigurno nisem mislila na konstantno razmišljanje o njih, sedenju v kotu in se smiliti samemu sebi. Sem pa za to, da jih skozi pretirane aktivnosti zavestno še bolj ne tlačimo, ker se zna zgoditi, da če ne danes ali jutri, čez leta se bodo pokazale še v hujši obliki.
Seveda. Prvi pogoj pa je, da se toliko oddaljimo o njih, da jih lahko sploh vidimo bolj realno in začnemo razmišljati o njih. Pri tem je vsaj meni osebno zelo pomagala fizična aktivnost (drugega nisem niti prakticirala). Ko jih enkrat osvestimo, jih moramo pa pustiti za sabo, če hočemo normalno živeti naprej. Ne zanikati, ampak najprej osvestiti, potem sprejeti in obvezno iti čez njih naprej.
Težave od nekod izvirajo in sama sem mnenja, da jim je tako ali drugače potrebno priti "na sled" in jih reševati. Sigurno nisem mislila na konstantno razmišljanje o njih, sedenju v kotu in se smiliti samemu sebi. Sem pa za to, da jih skozi pretirane aktivnosti zavestno še bolj ne tlačimo, ker se zna zgoditi, da če ne danes ali jutri, čez leta se bodo pokazale še v hujši obliki.
Seveda. Prvi pogoj pa je, da se toliko oddaljimo o njih, da jih lahko sploh vidimo bolj realno in začnemo razmišljati o njih. Pri tem je vsaj meni osebno zelo pomagala fizična aktivnost (drugega nisem niti prakticirala). Ko jih enkrat osvestimo, jih moramo pa pustiti za sabo, če hočemo normalno živeti na prej. Ne zanikati, ampak najprej osvestiti, potem sprejeti in obvezno iti čez njih naprej.
Absolutno! A ti povem, moja prijateljica se je pred leti znašla v enem res čudnem začaranem krogu. Ne bom na dolgo, le to, da se je "aktivirala" do nezavesti. Skoz nekaj, nikoli doma, služba, ostale dejavnosti, da glava peče. Samo da je pozabila na dejanske težave. Ne vprašaj, kaj je doživljala, ko se je malo umirila. Za vse nazaj in še na kvadrat - stiska!
Zato sem rekla, da je vseeno potrebno slišati se, s prstom pokazati na težavo in delati na njej, ne je zatajiti. In s tem, kar si napisala, se v celoti strinjam.
No, saj mu Fiddlesticks ni svetovala, naj se besno vrze v aktivnosti in s tem bezi stran od lastnih problemov.
Vodenje RC jadrnice ali pa slikanje mu bo bolj umirilo mozganske procese kot pa deci ali dva.
Vse s pravo mero.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
17.06.2015 ob 16:12