https://c1.staticflickr.com/9/8729/16968218570_1e553fd3e3_b.jpg
ŠKOF: Oj muza gola ti nesramna,
kaj delaš bosa na vrhu kamna?
MUZA: Pri miru pusti tujo stvar,
ki tebi čisto nič ni mar!
ŠKOF: Oj naga in nesramna muza,
povej mi,
kje je tvoja bluza.
MUZA: Če čevlje naj kopitar sodi,
nosu ne vtikaj vsepovsodi.
ŠKOF: Če hočeš,
prezebli ti moj otrok,
ti kupim prav gorek,
dolg havelok,
batirko,
copate,
se ve vse na puf,
in kočemajko in topel muf.
MUZA: Za zdravje moje se ne boj,
premisli,
sladki Jeglič moj!
Še kikeljco prodala bom,
za sladko vince dala bom!
ŠKOF: Oh,
če se prehladila boš,
še jetiko staknila boš!
MUZA: Ne draži me,
preskrbni škuf,
ne da ti nihče več na puf.
Ne jezi se,
presvetli škof,
da ti ne poči žlahtni krof!
Kaj potlej škof naredil je,
na pravi strani vidi se:
po muzi zlil je žlindrin zos,
ves svet se držal je za nos.
Kajzer Janez; S tramovi podprto mesto; Ljubljana; Mihelač 1995
http://metinalista.si/wp-content/uploads/photo-11-e1359396894181-244x300.jpg?0d93ed
Ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič je ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju poslal pismo, kjer je med drugim zapisal: “Prešernov spomenik in nad pesnikom pohujšljivo, nesramno odgaljeno žensko podobo. Kot poklican varuh krščanske nravnosti z gnjusom obsojam, da se je za pesnika tako pohoten spomin odbral in postavil ravno pred cerkev.”
Niti z besedo Stresi, Štuheci in Strehovci, plemeniti vitezi boja za pravo družino, niso obsodili postavitve spomenika Primicevi Juliji na Prešernovem trgu. Kako je možno, da so ti branilci slovenskih družin spregledali dejstvo, da smo sredi Ljubljane postavili spomenik mladi, še nepolnoletni koketi(!), ki je obnorela pesnika, in ne Ani Jelovškovi, materi pesnikovih otrok, ki mu je prala in kuhala, kot bi to reč opisal Janez Šušteršič.
Od mater k bratom in našemu največjemu pesniku, ki je v Uvodu v Krst pri Savici zapisal usodne besede: “Slovenec že mori Slovenca, brata – kako strašna slepota je človeka!”. Kljub tako strašljivim zapisom, je Prešeren slovenske brate sam vendarle povezoval. 8. februar je bil edini slovenski praznik, ko se nismo verbalno popljuvali. Pod spomenikom z nago babo beremo Prešernovo poezijo in se poenotimo v zgražanju nad dolgočasnimi proslavami."
http://metinalista.si/potomcev-nasih-imenitna-deca/http://metinalista.si/potomcev-nasih-imenitna-deca/
prvotna cena za spomenik je bila 20.000 kron
zaradi vmešavanja pametnjakovičev, ki so na Dunaj hodili težit Zajcu pa je narasla na 71.000 kron
kar je bilo ogromno denarja
vmes je skoraj že narejen spomenik moral razrezati in začeti znova, ker enmu pametnjakoviču ni bilo všeč čelo pesnika
dejansko je bilo Zajcu žal, da je sploh sprejel delo
po drugi strani pa je imel srečo, da je delal na Dunaju
če bi delal v Ljubljani bi mu težili vsak dan
0
čudno 13.01.2016 ob 19:06
Danes pa imaš čas odgovarjati, se ne pripravljaš za naslednje dni?
13.01.2016 ob 13:14