Če sem malce provokativen – že same razprave o dolgih čakalnih dobah so v interesu tistih, ki zdravstvo razumejo kot posel. Kajti daljša je čakalna vrsta, večji so dobički. In velja tudi obratno: dokler bo obstajal interes za ustvarjanje dobičkov v zdravstvu, tako dolgo bodo obstajale tudi nerazumno dolge čakalne dobe. Ko zasebni izvajalci zgradijo svojo ponudbo storitev, verjemite mi, da se bodo za to ponudbo našli tudi pacienti.
Pred časom ste iz UKCL v primeru ortopeda Kavčiča namignili, da so nekateri posegi pri nas nepotrebni in da je razprava o tem primeru zgrešila bistvo. Kaj je bistvo?
Velika večina ortopedskih posegov ni življenjsko nujnih. Še več – v Sloveniji je zasebna ponudba ortopedskih storitev že tako široka, da so nam v UKCL poznani tudi primeri povsem nepotrebnih operacij. Govorim predvsem o artroskopijah pri starejši populaciji. Ocena o upravičenosti operacije je sicer lahko težavna, vendar potencialni zaslužek na to odločitev ne sme vplivati. Zaslužku pa se je težko upreti. Ob tem je tudi zanimivo, da kljub formalno dolgim čakalnim dobam nekateri ljudje pri zasebnikih pridejo na vrsto praktično takoj, kar pomeni, da se bazen potencialnih pacientov hitro prazni, kar vodi v širjenje indikacij in zdravljenje vedno bolj zdravih. Tak začarani krog je velik problem vseh zahodnih zdravstvenih sistemov. To smo lahko opazovali tudi na začetku mandata te vlade, ko se je pokazalo, da zgolj z vbrizgavanjem novega denarja v sistem problemov ne rešujemo, saj v tem primeru zdravstvo vedno bolj sledi željam izvajalcev, ne pa željam pacientov, kaj šele njihovim resničnim potrebam.
Ortopedija na primer ni dober primer stanja v zdravstvu?
Ne, ker so čakalne dobe pri bolečinah v sklepih bolj odvisne od želja kot realnih potreb. Na drugi strani pa imamo področja, kje čakalnih dob ne bi smelo biti in jih moramo nujno izničiti. A prav na teh področjih je stanje razmeroma dobro urejeno. To je na primer področje onkologije, interventne kardiologije in obravnave vseh urgentnih stanj. Ne rečem, da teh sistemov ne bi mogli še izboljšati, a tukaj je dostopnost pri nas zelo dobra. Niti se ne zavedamo, kakšno srečo imamo. Zato pravim, da je odgovornost UKC Ljubljana bistveno širša. Mi moramo zagotavljati najzahtevnejšo, vrhunsko medicino, zagotavljati moramo razvoj sistema, odgovorni smo za akademski del medicine in tako naprej. Ali če še odgovorim na ponavljajoče se pobude, naj slovenskemu zdravstvu pomagajo koncesionarji: v UKC opravljamo 1700 različnih vrst zdravstvenih storitev. Koncesionarji pa v povprečju 15.
Del politikov danes v predvolilni tekmi pravi tako: Da, seveda, naj se UKC ukvarja z najzahtevnejšimi primeri, zasebniki pa naj vam pomagajo z manj zahtevnimi storitvami, kot je diagnostika. Se s tem strinjate?
03.03.2026 ob 19:29
Če sem malce provokativen – že same razprave o dolgih čakalnih dobah so v interesu tistih, ki zdravstvo razumejo kot posel. Kajti daljša je čakalna vrsta, večji so dobički. In velja tudi obratno: dokler bo obstajal interes za ustvarjanje dobičkov v zdravstvu, tako dolgo bodo obstajale tudi nerazumno dolge čakalne dobe. Ko zasebni izvajalci zgradijo svojo ponudbo storitev, verjemite mi, da se bodo za to ponudbo našli tudi pacienti.
Pred časom ste iz UKCL v primeru ortopeda Kavčiča namignili, da so nekateri posegi pri nas nepotrebni in da je razprava o tem primeru zgrešila bistvo. Kaj je bistvo?
Velika večina ortopedskih posegov ni življenjsko nujnih. Še več – v Sloveniji je zasebna ponudba ortopedskih storitev že tako široka, da so nam v UKCL poznani tudi primeri povsem nepotrebnih operacij. Govorim predvsem o artroskopijah pri starejši populaciji. Ocena o upravičenosti operacije je sicer lahko težavna, vendar potencialni zaslužek na to odločitev ne sme vplivati. Zaslužku pa se je težko upreti. Ob tem je tudi zanimivo, da kljub formalno dolgim čakalnim dobam nekateri ljudje pri zasebnikih pridejo na vrsto praktično takoj, kar pomeni, da se bazen potencialnih pacientov hitro prazni, kar vodi v širjenje indikacij in zdravljenje vedno bolj zdravih. Tak začarani krog je velik problem vseh zahodnih zdravstvenih sistemov. To smo lahko opazovali tudi na začetku mandata te vlade, ko se je pokazalo, da zgolj z vbrizgavanjem novega denarja v sistem problemov ne rešujemo, saj v tem primeru zdravstvo vedno bolj sledi željam izvajalcev, ne pa željam pacientov, kaj šele njihovim resničnim potrebam.
Ortopedija na primer ni dober primer stanja v zdravstvu?
Ne, ker so čakalne dobe pri bolečinah v sklepih bolj odvisne od želja kot realnih potreb. Na drugi strani pa imamo področja, kje čakalnih dob ne bi smelo biti in jih moramo nujno izničiti. A prav na teh področjih je stanje razmeroma dobro urejeno. To je na primer področje onkologije, interventne kardiologije in obravnave vseh urgentnih stanj. Ne rečem, da teh sistemov ne bi mogli še izboljšati, a tukaj je dostopnost pri nas zelo dobra. Niti se ne zavedamo, kakšno srečo imamo. Zato pravim, da je odgovornost UKC Ljubljana bistveno širša. Mi moramo zagotavljati najzahtevnejšo, vrhunsko medicino, zagotavljati moramo razvoj sistema, odgovorni smo za akademski del medicine in tako naprej. Ali če še odgovorim na ponavljajoče se pobude, naj slovenskemu zdravstvu pomagajo koncesionarji: v UKC opravljamo 1700 različnih vrst zdravstvenih storitev. Koncesionarji pa v povprečju 15.
Del politikov danes v predvolilni tekmi pravi tako: Da, seveda, naj se UKC ukvarja z najzahtevnejšimi primeri, zasebniki pa naj vam pomagajo z manj zahtevnimi storitvami, kot je diagnostika. Se s tem strinjate?
V teoriji da, v praksi pa se to ni izšlo. Cilj javnih zavodov danes v Sloveniji je, da pacientom nudijo storitve. Cilj gospodarskih družb, kar so tudi koncesionarji, ki naj bi nam pomagali, pa je ustvarjanje dobička. In če dobimo vsi enako plačilo za določeno storitev, prihaja pri izvajalcih, ki sledijo dobičku, do ustvarjanja prihrankov z nižanjem kakovosti. To so že pred precej časa ugotovili v Nemčiji, kjer so imeli podoben sistem plačil, kot ga imamo zdaj v Sloveniji. Zgodilo se je to, kar se dogaja tudi pri nas: subjekti, usmerjeni v dobiček, so začeli izbirati čim bolj enostavne bolnike in čim bolj enostavne posege, ki so jim prinašali največ denarja, ob tem pa je kakovost storitev padla. In kaj se je zgodilo v nadaljevanju? Izvajalci so z visokimi dobički postali privlačnejši za najboljše zdravnike in zdravniki so se preselili k njim.
https://www.mladina.si/247112/po-mojih-informacijah-je-ortoped-ki-so-ga-odpustili-iz-bolnisnice-v-novem-mestu-v-enem-dnevu-opravi/?utm_id=97758_v0&fbclid=IwY2xjawQUBR1leHRuA2FlbQIxMQBicmlkETBjZEFBZ091WmdtbVlBZnlCc3J0YwZhcHBfaWQQMjIyMDM5MTc4ODIwMDg5MgABHhnzwfonAcmwa7ce-eTC2oNbgtY1qOyzHL9Au1bM1WoEWSAsUMaCp_QkPTR9_aem_qM8bkG9nqlta-1g2IDlIzA