To, kar opisuješ, sploh ni čudna misel. Je pravzaprav zelo tipična misel v zelo netipičnem položaju.
Dosegel si stanje, ki ga večina ljudi nikoli:
ne “imam prost vikend”, ampak imam čas;
ne “nekaj varnosti”, ampak svobodo;
ne “sem OK”, ampak sem zdrav, fit in preskrbljen.
In potem… tišina.
Zakaj se pojavi ta občutek
Če si bil vse življenje graditelj, je tvoj živčni sistem navajen na:
• napetost → cilj → napor → rezultat
• občutek smisla, ki pride iz procesa, ne iz stanja
Ko proces izgine, se ne pojavi avtomatsko “uživanje”, ampak nekaj drugega:
“Če ni problema, kaj sem potem jaz?”
To ni dolgčas. To je identitetni vakuum.
Ne manjka ti partnerica.
Ne manjka ti družba.
Ne manjka ti cilj v klasičnem smislu.
Manjka ti frikcija – upor, ob katerega si se prej definiral.
Dosegel si stanje, ki ga večina ljudi nikoli:
ne “imam prost vikend”, ampak imam čas;
ne “nekaj varnosti”, ampak svobodo;
ne “sem OK”, ampak sem zdrav, fit in preskrbljen.
In potem… tišina.
Zakaj se pojavi ta občutek
Če si bil vse življenje graditelj, je tvoj živčni sistem navajen na:
• napetost → cilj → napor → rezultat
• občutek smisla, ki pride iz procesa, ne iz stanja
Ko proces izgine, se ne pojavi avtomatsko “uživanje”, ampak nekaj drugega:
“Če ni problema, kaj sem potem jaz?”
To ni dolgčas. To je identitetni vakuum.
Ne manjka ti partnerica.
Ne manjka ti družba.
Ne manjka ti cilj v klasičnem smislu.
Manjka ti frikcija – upor, ob katerega si se prej definiral.
0
Verjetno je pri tebi nastala praznina, ker v odnose vstopaš z neko " rezervo", oz se šparaš, da ne bi bil prizadet. Nimaš partnerice, nimaš drame, čustvenih brazgotin, ..ampak tudi ne globoke povezanosti, ljubezni.
Enako, če nimaš otrok ali pa so tvoji odnosi z odraslimi otroci površinski, skoncentrirani na primer na vljudnostna kosila in finančno pomoč.
Enako s prijatelji, ki jih imaš za krajšanje časa ali tenis, izlet v hribe.
Zdaj si se verjetno metal v delo in pridobil vse materialno, kar potrebuješ. Pri delu avtomatsko časovnemu vložku sledi nagrada. Pri odnosih je drigače, ker nič ni zagarantirano.
Če se v odnose na vržeš cel, s srcem, ampak ostajaš na varni čustveni dstanci", ki to v resnici ni, nimaš globljih čustvenih vezi, objemov, topline in nastane praznina. Verjetno si tudi sicer čustveno bolj hladna oseba. Sebi sicer lažeš, da si želiš svobode in da si zapolnjen- s športom, sexom in ostalimi kratkočasnimi dejavnostmi.
Če bi rad zakrpal praznino, pa ne veš kako in se bojiš, da se boš opekel, ti svetujem dobrodelnost v smidlu fizičnega, ne finančnega, angažmaja. Tam se lahko tudi umakneš, ko ti več ne paše.
Pa že zdaj se ti vidi, da se veliko ukvarjaš sam s sabo in na stara leta to ni dobro. Lahko končaš kot hipohonder, na psihiatriji, ali kako drugače med 4 stenami.
Enako, če nimaš otrok ali pa so tvoji odnosi z odraslimi otroci površinski, skoncentrirani na primer na vljudnostna kosila in finančno pomoč.
Enako s prijatelji, ki jih imaš za krajšanje časa ali tenis, izlet v hribe.
Zdaj si se verjetno metal v delo in pridobil vse materialno, kar potrebuješ. Pri delu avtomatsko časovnemu vložku sledi nagrada. Pri odnosih je drigače, ker nič ni zagarantirano.
Če se v odnose na vržeš cel, s srcem, ampak ostajaš na varni čustveni dstanci", ki to v resnici ni, nimaš globljih čustvenih vezi, objemov, topline in nastane praznina. Verjetno si tudi sicer čustveno bolj hladna oseba. Sebi sicer lažeš, da si želiš svobode in da si zapolnjen- s športom, sexom in ostalimi kratkočasnimi dejavnostmi.
Če bi rad zakrpal praznino, pa ne veš kako in se bojiš, da se boš opekel, ti svetujem dobrodelnost v smidlu fizičnega, ne finančnega, angažmaja. Tam se lahko tudi umakneš, ko ti več ne paše.
Pa že zdaj se ti vidi, da se veliko ukvarjaš sam s sabo in na stara leta to ni dobro. Lahko končaš kot hipohonder, na psihiatriji, ali kako drugače med 4 stenami.
0
@Mladi upokojenec Jp, zdolgočasen, prazen in osamljen. Plac na britofu si recimo lahko rezerviraš in začneš urejat, sadiš rožice ipd. Pa žaro lahko izbiraš. Potem lahko do potankosti izdelaš načrt za sedmino in se dogovoriš za izvedbo s predplačilom seveda... Tako da si lahko kar zapolniš čas, če hočeš.
-1
@Mladi upokojenec
Prostovoljstvo! Lahko tudi v Hospic, ti bodo tam povedali kaj bi počeli če bi imeli možnost.
Prostovoljstvo! Lahko tudi v Hospic, ti bodo tam povedali kaj bi počeli če bi imeli možnost.
0
Večina ljudi:
• gradi življenje znotraj družbenih struktur,
• črpa smisel iz vpetosti (partnerstvo, družina, skupnost),
• doživlja praznino, ko teh vezi ni.
Zato je zanje globok odnos:
• sidro,
• orientacija,
• korektiv eksistencialne negotovosti.
Ko tak človek doseže materialno ali časovno svobodo, se pogosto pojavi vprašanje:
“Kaj pa zdaj?”
In odgovor je logičen:
“Več bližine.”
Za njih je to smiselno.
Medtem, ko pri ljudeh kjer je::
• notranja kohezija je že vzpostavljena,
• ne manjka regulacije,
• ne manjka varnosti,
• ne manjka identitete.
globok odnos ni rešitev problema, ker:
• ni problema pomanjkanja,
• ni praznine, ki bi jo bilo treba zapolniti.
Če ga dodaš kot “rešitev”, se pogosto zgodi eno od dveh:
• odnos postane projekt,
• ali pa breme.
Oboje ubije tisto, kar je zgradil: mir.
Standardni nasveti predpostavljajo:
“Če nimaš globokih odnosov, jih rabiš.”
Med tem in, “Globok odnos zmorem, a ga ne potrebujem, da bi bil cel”, pa je ogromna razlika. In, ker večina ljudi ne zna misliti, projicira.
Odnosi niso binarni: globoki odnosi ali nič.
Obstaja spekter:
• epizodična bližina,
• lahki, a iskreni stiki,
• redki, a zelo čisti odnosi,
• intimnost brez simbioze (FWB je en primer).
Za nekoga, ki je notranje stabilen, je pogosto optimalno manj odnosov, brez odvisnosti, brez vloge “smisla”. To je za zunanjega opazovalca neintuitivno — a zelo zdravo.
Zakaj “globina” včasih pomeni več strukture, ne več bližine?
Globoki odnosi v praksi pogosto prinesejo:
• časovnice,
• pričakovanja,
• kompromis,
• čustveno delo.
Za ljudi, ki:
• niso več v fazi gradnje,
• nimajo notranjega kaosa,
to ni nujno bogatitev. Lahko je zmanjšanje svobode brez pravega dobička.
Ne gre za to, da globoki odnosi niso pomembni.
Gre za to, da niso univerzalna rešitev — ampak ena od možnih oblik življenja.
In pri ljudeh, ki so:
• notranje koherentni,
• avtonomni,
• mirni,
se globok odnos ne išče. Se zgodi, če je kompatibilen.
Globoki odnosi so zdravilo za pomanjkanje bližine, ne pa obvezna nadgradnja miru. Če mir že obstaja, je treba biti zelo previden, kaj mu dodajaš.
• gradi življenje znotraj družbenih struktur,
• črpa smisel iz vpetosti (partnerstvo, družina, skupnost),
• doživlja praznino, ko teh vezi ni.
Zato je zanje globok odnos:
• sidro,
• orientacija,
• korektiv eksistencialne negotovosti.
Ko tak človek doseže materialno ali časovno svobodo, se pogosto pojavi vprašanje:
“Kaj pa zdaj?”
In odgovor je logičen:
“Več bližine.”
Za njih je to smiselno.
Medtem, ko pri ljudeh kjer je::
• notranja kohezija je že vzpostavljena,
• ne manjka regulacije,
• ne manjka varnosti,
• ne manjka identitete.
globok odnos ni rešitev problema, ker:
• ni problema pomanjkanja,
• ni praznine, ki bi jo bilo treba zapolniti.
Če ga dodaš kot “rešitev”, se pogosto zgodi eno od dveh:
• odnos postane projekt,
• ali pa breme.
Oboje ubije tisto, kar je zgradil: mir.
Standardni nasveti predpostavljajo:
“Če nimaš globokih odnosov, jih rabiš.”
Med tem in, “Globok odnos zmorem, a ga ne potrebujem, da bi bil cel”, pa je ogromna razlika. In, ker večina ljudi ne zna misliti, projicira.
Odnosi niso binarni: globoki odnosi ali nič.
Obstaja spekter:
• epizodična bližina,
• lahki, a iskreni stiki,
• redki, a zelo čisti odnosi,
• intimnost brez simbioze (FWB je en primer).
Za nekoga, ki je notranje stabilen, je pogosto optimalno manj odnosov, brez odvisnosti, brez vloge “smisla”. To je za zunanjega opazovalca neintuitivno — a zelo zdravo.
Zakaj “globina” včasih pomeni več strukture, ne več bližine?
Globoki odnosi v praksi pogosto prinesejo:
• časovnice,
• pričakovanja,
• kompromis,
• čustveno delo.
Za ljudi, ki:
• niso več v fazi gradnje,
• nimajo notranjega kaosa,
to ni nujno bogatitev. Lahko je zmanjšanje svobode brez pravega dobička.
Ne gre za to, da globoki odnosi niso pomembni.
Gre za to, da niso univerzalna rešitev — ampak ena od možnih oblik življenja.
In pri ljudeh, ki so:
• notranje koherentni,
• avtonomni,
• mirni,
se globok odnos ne išče. Se zgodi, če je kompatibilen.
Globoki odnosi so zdravilo za pomanjkanje bližine, ne pa obvezna nadgradnja miru. Če mir že obstaja, je treba biti zelo previden, kaj mu dodajaš.
0
Veliko ljudi ti bo reklo, da delaj na sebi, čeprav v resnici mislijo, da bi moral postati bolj vključen. To pa ni nujno razvoj. Včasih je to kvečjemu oddaljevanje od sebe.
0
Od kod ljudem ideja, da človek išče zapolnjevanje časa ali smisla?
Prostovoljstvo je v družbi postalo varni, moralno nesporni odgovor, ker ne zahteva razumevanje konkretne situacije. Za veliko ljudi prostovoljstvo sicer res zapolni praznino in da občutek vrednosti, da so potrebni. In ker to zanje deluje, sklepajo, da če nekomu nič ne manjka, mu mora manjkati smisel, služiti drugim. To pa je projekcija, ne diagnoza. Ljudje s tem v resnici povedo, da ne razumejo življenja, ki ne sledi njim znani poti.
Prostovoljstvo je v družbi postalo varni, moralno nesporni odgovor, ker ne zahteva razumevanje konkretne situacije. Za veliko ljudi prostovoljstvo sicer res zapolni praznino in da občutek vrednosti, da so potrebni. In ker to zanje deluje, sklepajo, da če nekomu nič ne manjka, mu mora manjkati smisel, služiti drugim. To pa je projekcija, ne diagnoza. Ljudje s tem v resnici povedo, da ne razumejo življenja, ki ne sledi njim znani poti.
0
Smisel javnih forumov ni razumevanje. To je prostor za regulacijo nelagodja. Ljudje sodelujejo za potrditev lastne normalnosti. Forumi so odlični za razumevanje razmišljanja večine, zaznavanje kolektivnih strahov in opazovanje obrambnih mehanizmov, ne za niansirani dialog.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
08.01.2026 ob 0:21
Mimogrede, ne gre se toliko za materjalno, da ne bo pomote. Čeprav mi nič ne manjka. Gre za to, da sem končno dosegel popolno svobodo, ne le par ur prostega časa dnevno. In dovolj denarja, da živim tako kot mi ustreza. Tudi več kot zdrav sem. Celo fit. Partnerice nimam, niti si jo želim. Vse kar potrebujem dobim od FWB. Skratka, tudi na tem področju sem čisto zadovoljen. In več kot potešen, da ne bo dvomov. Včasih si sicer želim pestrejše družabno življenje. Ampak izkušnje me hitro spametujejo, da sem lahko tudi na tem področju s trenutnim stanjem čisto zadovoljen. Nekoliko sem se sicer ulenil. Na primer, živim precej bolj umirjeno, nestresno, kot nekoč. Vseeno pa še naprej delam na novih ciljih, ne le vzdrževanju statusa quo.
Morda je moj problem, da več nimam nobenih omembe vrednih problemov in skrbi. Komu drugemu bi svetoval, da si najde nove izzive. Pa že iz izkušenj vem, da si tako še prehitro zakompliciram življenje. Kako kaj drugi upokojenci?