Moral sem poklicati mamo, ker sem imel v spominu prigodo z gobami na Dolenjskem, da mi je osvežila spomin. Ko sem bil majhen otrok, smo bili na obisku na domačiji mojega očeta. Moj oče kot strasten gobar, je odšel v gozd in med drugim nabral kup turkov-dedekov. Na Štajerskem so to užitne gobe, na Dolenjskem so veljale za strupene. 😛. Ko jih je prinesel iz gozda v ogromni cajni, sta se njegova sestra in njen mož zgražala, saj to so strupene gobe. Mama jih je pripravila za večerjo na splošno neodobravanje prisotnih. Ko smo šli spat, pišem po pripovedanju, sta hodila moja teta, očetova sestra in njen mož ponoči večkrat opazovati, če moja starša še dihata, kaj naj, da jim ostane majhen otrok tam, saj sta vendar jedla strupene gobe. Seveda je očetova sestra Karolina, meni zelo všečno ime, raztrobila vsem v okolici, da so turki užitni, pozneje ji je bilo žal, ker so jih množično pobirali. Še to...Dolenjci so čudovito ime Karolina spremenil v Karlini oz. tudi Korlini. Groza.

Krško je prav fletno mesto z marsičem za videti. Kaj točno avtor tam pogreša in kaj mora kraj imeti, da se mu dogaja? In mimogrede, v lj se lahko konkretno zatakneš kar se prometa in povezav tiče.

Moj oče je iz vasi med Šmarjeto in Šmarješkimi toplicami. V četrtek sem bil tam, pri bratrancu sem vzel iz stare zidanice hrastov tram z letnico 1935 z intarzijama in začetnicama mojega starega očeta. Doma ga bom umestil na parcelo na podstavku. Po 88 letih je šel iz Dolenjske v Maribor.

Res nimam niti desetino pojma kot jo imaš ti o angleščini LM, vendar push je potisni, pritiskati je to press.

Ampak, ce smo fer, ce Slovenca vprasas, kje je PEI ali Nunavut ali Saskatchewan, ki so vse veliko vecje od Slovenije, tudi ne bo vedel.