Spomnim se, da sem pred leti bral o tragediji neke južnoameriške pisateljice. Aprila 1979, tole sem si zapomnil, je odšla na predstavitev svoje knjige, pozabil sem mesto, stala je na pločniku avenije in čakala na zeleno luč, ko sta trčila v križišču avtomobila, enega je odbilo naravnost v njo. Ni ji bilo pomoči. Fotografije s kraja dogodka so bile zelo nazorne, takrat se je objavljalo vse. Pretreslo me je, kako je bila na fotografijah skoraj nepoškodovana, urejena, zmanikirana za predstavitev, a usoda je hotela drugače. Ne morem najti tega na netu.

SB, rabiš dokaze koliko tudi samomorov je bilo že zaradi virtuale?

No, žalitve pa res niso ok. Tu se pa strinjam z mici. Čeprav eni znamo tudi take zadeve tako v celofan zaviti, da niso videti tako direktne.

Meni je zanimivo, da imate se vence. Tu ni vencev.