Najbolj me boli, ker so mi bližnji obrnili hrbet. Vedo, da nič nimam, da sem osamljen ampak me nihče nikamor ne povabi, ker me imajo za luzerja in jih je sram bii v moji družbi.
poslano v temi :: Sem brez prijateljev :( Ma kaj bo ena zguba zgubska v srednjih letih delala v knjižnici, društvu al kjerkoli. Res se mi ne da potem poslušat vseh, ko se pogovarjajo o družinah, otrocih, kakšne službe imajo, jaz imam pa samo en velik nič. Zame je edina rešitev samomor.
poslano v temi :: Spet vikend jaz pa tako sam in osamljen Avtor: žal imaš manjvrednosti kompleks in se ne ceniš.poslano v temi :: Sem brez prijateljev :( Ja pa s kom naj grem, če nimam nobenega? Saj bi šel drugače! Depresija mi pa skos seka ven.
poslano v temi :: Spet vikend jaz pa tako sam in osamljen Ne morem verjeti zaradi kakšnih brezveznih stvari se kregate medtem ko smo nekateri čisto na dnu in se vam še sanja ne, kaj so resnični problemi.
poslano v temi :: Eno resno vprašanje za micko! Avtor: bgirl Živjo! Sem brez prijateljev..nimam nobenega, s katerim bi lahko šla na pjačo, zelo rada bi imela kakšno prijateljico, da bi počele vse skupaj. Imam fanta, s katerim se veliko kregam in velikokrat jokam zaradi tega. Imam občutek, da prav zaradi tega, ker sem tako osamljena, tudi nimam dovolj samozavesti. On je tudi moj sošolec in že od prvega dne na faksu se družim z njim in tudi z njegovim prijateljem. Rada pa bi kakšno žensko prijateljico, da ji lahko zaupam babje stvari, me spravi v dobro voljo...Vedno bolj se zavedam, da sem brez prijateljev, to imam ves čas v glavi in posledično se počutim zelo slabo, občutek imam celo, da sem depresivna. Rada bi imela prijateljico, tako, s katero se ne bi samo pogovarjala, ampak bi ji res lahko zaupala.
prosim pomagajte!poslano v temi :: Sem brez prijateljev :( Nimam si koga najti, ker so že vsi poročeni imajo otroke, svojo družbo, jaz sem nekako izvisel iz vsega dogajanja, izvisel iz življenja, ker to kar trenutno doživljam ni življenje, to je velik nič od niča.
poslano v temi :: Spet vikend jaz pa tako sam in osamljen Ko bi se vsaj tako počutil le za vikend, pa se žal vsak dan. Zakaj je tako težko umreti? Zakaj se je tako težko odločiti za samomor? Zakaj z njim tako prizadaneš bližnje? Res samomor ne more postati družbeno bolj sprejemljiv? Če ti v laju ne gre, si nesrečen bi te na željo morali evtanazirati pa bi bilo! ne pa to vegetiranje in muka... to je vse skupaj en velik nič - v kar se na koncu itak vsi spremenimo.
poslano v temi :: Spet vikend jaz pa tako sam in osamljen Avtor: hm Saj tako je skoraj vedno. Da se lahko zaneseš le na starše. In nase. Pa na partnerja, če je pravi in te ima res rad.
Ampak predvsem si se dolžen zanesti nase. Spopasti se in uspeti. To zmoreš samo in edino sam. Prijatelji pridejo in grejo. Pa spet pridejo novi. Ves čas jih je treba iskati in se truditi zanje.poslano v temi :: Samomor |
poslano v temi :: Spet vikend jaz pa tako sam in osamljen