Se kdo spomni kaksnih pomembnih dogodkov v Sloveniji konec leta 2013 in od pomladi do jeseni 2014? Dobrih ali slabih. V politiki, v znanosti, okolju, tehnicni dosezki/ porazi, afere, mafija. Karkoli. Hvala.

poslano v temi :: Pomembni dogodki v Sloveniji 2013/14

Izobrazevanje je tudi ucenje za kleparja npr. Meni se zdi potrebno, da ima narod se kaj vec kot samo osnovno solo, ki je v bistvu le opismenjevanje in ce pri tem pomislis, da ce 10 let ne bodo vedeli vecine tistega, kar so se ucili, bodo prepusceni na milost in nemilost unscrupulous delodajalcem in sistemu. Ti dam konkreten primer. Znanka je bila newyorcanka. Ko je njen oce iskal sluzbo, je delodajalec na razgovoru vsakega kandidata vprasal, ce je pismen. V sluzbo so vzeli samo tiste, ki so se izrekli za nepismene. Ta primer je ekstremen in je iz minulih casov, vendar opazam, da se ga da aplicirati tudi na danasnje razmere. Manj je nekdo izobrazen, bolj so krsene njegove pravice in bolj se delodajalci znasajo nad njimi, saj so prepricani, da nimajo orozja (znanja) za svojo obrambo. Poleg tega bo mehanicnih del vedno manj, ker jih bo nadomestila robotika. Ce je nekdo prej lahko delal za tekocim trakom bi z nekaj dodatnega izobrazevanja lahko postal vzdrzevalec tekocega traku. Ne vem, kako je pri vas, ampak pri nas postarje ze leta ne prinesejo poste vec na dom. (Kar je slabega itak vse uvozite), siviljska mesta so se odselila v manj razvite drzave, kmetov je vedno manj, tovarne se robotizirajo, telefonistke v podjetjih so sle za dodojem ali pa uporabljajo servise v Indiji, ker je ceneje placati Indijce v Indiji plus mednarodne telefonske linije kot domacega delavca, delovna mesta v pisarnah se krcijo zaradi avtomatizacije in programov, ki lahko opravijo njihova dela, bomo se imeli soferje cez 20 let?, blagajnicarke izginevajo, itd. Vedno vecja konkurenca med drzavami bo zahtevala vedno bolj izobrazeno delovno silo. In cetrtic, bolj masovna je proizvodnja, kar se bo dogajalo vse, dokler bo rasla populacija, manj bo vredno delo posameznika na nizjih delovnih mestih. Petic, ljudem na najnizjih delovnih mestih se dohodki najpocasneje dvigujejo. Tudi ce bi se jim dvigovali z enakimi procenti kot vodilnim, kar se jim ne, vedno bolj zaostajajo, ker so enaki procenti na 10x nizjo placo 10x nizji. Glede odlocb. Odlocbe so postale vir dohodkov za sole, kar je samo po sebi slabo, saj si vsaka sola prizadeva za cim visji dohodek namesto za cim boljso kvaliteto. Po drugi strani se odlocbe, bolniske in podobne zadeve vedno izkoriscajo. Seveda ne izkoriscajo kar vsi po vrsti, ampak dolocen procent ljudi to pocne. Kako bo ucenec, ki ni sposoben prebrati nekega teksta v dolocenem casu, sposoben kasneje opravljati poklic, kjer bo dosti branja? Naj ima folijo, ce mu pomaga, nimam prav nic proti, ampak jaz sem za to, da se da vsem otrokom enake moznosti in enake pogoje. Poleg tega se strokovnjakom ni jasno, ali je disleksija dozivljenjska ali ne. Podobno za ADHD za kar ne obstoja noben fizicen test, ampak diagnoza temelji na povsem subjektivni presoji. Vecina teh otrok nima drugih problemov kot pomankljivo vzgojo in premalo dreves z preplezat. Dodaten dokaz je tudi v ogromnih razlikah med solami, regijami in drzavami, koliksen procen imajo takih otrok. Zakaj bi bilo nekje takih otok 2%, drugje pa 30%? Otroke se danes na splosno prevec ujcka, po drugi strani pa zanemarja. Vzgajamo sibko generacijo in odlocbe so en delcek tega problema. Kakorkoli ze, ta sposobni bodo priplavali na vrh brez vsakih odlocb. Pa naj bo to nekdo, ki bo naredil post doktorski studij, polagalec ploscic ali pa izumitelj s poklicno solo. Ce pa je samo komaj pismen (osnovna sola) enostavno nima dovolj podlage za kaj dosti napredka prekoo samoiobrazevanja. Se bi dalo, ampak pot bi bila dolga. Na kratko, jaz sem za manj birokracije, za manj teorije in za vec prakse tudi na teh podrocjih. (Mimogrede, zdajle se spomnim, da si bila proti, da se ucijo iz knjig o resnicnih zgodbah, kar je opisovala Fox. V tem casu so povedali, da bodo tudi studentje medicine dobili obvezno branje, avtobiografijo nekega pacienta/ ke z napacnimi diagnozami in posiljanjem od Poncija do Pilata, da bodo tako bolj spoznali, kako pacient dozivlja sistem).

poslano v temi :: Moja stranka

Jaz imam 91 let. Kaj mi bo en tak nogometas v kikli.

poslano v temi :: Zakaj imajo nogometasi tako dolge hlace

https://www.cnn.com/2018/02/27/africa/nigeria-migrant-smugglers-intl/index.html posilstva zensk na poti v Evropo

poslano v temi :: Veliki slovenski možje

Meni se jo po nekaj prejsnjih prispevkih zdelo, da nazaduje, ta prispevek o Slovencih ga je pa dvignil nazaj in nadgradil prejsnji nivo pisanja. In se strinjam z BB. Hrast razmislja. Ko sem ga brala, sem se sprasevala, ce je za solo ali kot del njegovega zanimanja za politiko. In v svojih politicnih temah ima veliko potrpezljivosti. Hrast, ti povem, da se mladi in najstniki tudi tu ne zanimajo za politiko. Misim da je to posledica preobjedenosti.

poslano v temi :: Slovenci

Hahahahahahahahahahahahahahaha! Ampak dobro, da nisem stara mamca v plenicah. Pol bi te pa z marelo po buci.

poslano v temi :: Zakaj imajo nogometasi tako dolge hlace

Hahaha. Za ravnotezje bi jim morali dati vecje cevlje, ne pa dolge gate.

poslano v temi :: Zakaj imajo nogometasi tako dolge hlace

Kaj bodo sodelovali. Angela jih je vabila, naj jih pa se zivi. Ne pa da resevanje svojih kolosalnih napak prelaga na druge drzave.

poslano v temi :: Veliki slovenski možje

Saj komaj tecejo v njih. Pa golman si mora hlacnice najprej gor potegnit, da sploh lahko brani gol. In kosarkarji. Njihove so se hujse. Kot kaksne krinoline.

poslano v temi :: Zakaj imajo nogometasi tako dolge hlace

Jest mam se 2 uri casa, pol pa pot pod kolesa. Do ta cas pa lenuharim na Cveku, ker danes je gospodov dan in se pociva.

poslano v temi :: bejžte zdej dol