porajkel - forum prispevki

ČVEK ČLANI porajkel

porajkel :: 17.01.2019 ob 7:28

Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj

jaz bi jo sprejel odprtih rok

Okus imas. Je lustna za pogledat. Ampak...

poslano v temi :: osemnajstletnica iz Savdske Arabije

porajkel :: 17.01.2019 ob 7:26

Avtor: https://www.cvek123.com/clani/vednonesramen/ vednonesramen

Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj

ven v družbi je največ agentk, ki mi lahko škodujejo

http://26.media.tumblr.com/tumblr_ljz8e9rmQ21qfyncko1_500.jpg

Tip resno dela reklamo za opiat?

poslano v temi :: osemnajstletnica iz Savdske Arabije

porajkel :: 17.01.2019 ob 7:25

Avtor: https://www.cvek123.com/clani/vednonesramen/ vednonesramen

Če bi se jst pojavil na Kanadski meji in prosil za azil, ker me družina preganja in se bojim za svoje življenje bi me oblast sunila v rit in poslala domov, se mi zdi, da je v takih primerih, ko bogati iščejo neko zaščito ali azil na njih gledajo čisto drugače, takoj dobijo kar nadstandardno nastanitev, podporo, prehrano v tem primeru tudi osebno zaščito, ko bi vprašal urad za begunce kako to bi sigurno dobil odgovor, vse begunce in prosilce azila obravnavamo enako in imajo isti postopek in ugodnosti samo, da se ugodnosti od begunca do begunca razlikujejo.

Se tudi jaz to sprasujem. In ob tem strazarju ali varnostniku sem se spomnila na tisto Jazidko v Nemciji, ki je bila suznja za seks in ji je uspelo pobegniti in tako je potem kot begunka p[risla v Nemcijo, kjer je srecala drugega "begunca", ki je bil njen lastnik in jo je prepoznal. Tistemu dekletu niso nudili nobene posebne zascite. Ampak vseeno, punca je stara 18 let. Pri tej starosti si vse predstavljas tako enostavno in preprosto in si preprican, da bo vse lepo skupaj zletelo, brez problemov. Potem pride reala in je kriza. Zdaj, ce je res, da so se je starsi odpovedali, je revna, razen, ce ima kje debel racun na kaksni banki, ampak vprasanje je, cetudi bi ga imela, ali bi ji dovolili dostop do njega, saj jo verjetno Savdijci se vedno obravnavajo po svojih zakonih.

poslano v temi :: osemnajstletnica iz Savdske Arabije

porajkel :: 17.01.2019 ob 7:18

Saj ima zalenico na strehi. Kaj pomeni visoki stropovi? 3 metre? In kdo da skoraj pol milijona evrov za 3,5 sobno stanovanje??????????????????????????????????????????????????? A resno prodajajo za take cene?????????????????????????????????????????????????????????????????????????

poslano v temi :: Pa kakšen nadstandard spet?!

porajkel :: 16.01.2019 ob 8:18

Druzina se je je ze odrekla in punca je zato cisto razocarana, zato je ze spremenila priimek. Tole bo kar tezak prehod iz dekleta, ki leti po svetu v 1. razredu v socialno podpiranko. Kdove, ce bo zdrzala ta pritisk. V teh nekaj dneh je dobila toliko grozenj s strani nekdanjih sovernikov, da so ji dodelili telesnega strazarja 24/7. Jaz ji zelim najboljse, ampak ne vem, kako se bo to koncalo.

poslano v temi :: osemnajstletnica iz Savdske Arabije

porajkel :: 16.01.2019 ob 8:05

Avtor: https://www.cvek123.com/clani/frillox/ FriLLox

Mimogrede, ste vedeli za koncentracijska taborišča v Kanadi kjer so bili med drugim zaprti tudi Slovenci? Bi porajkel lahko kaj o tem, sklepam da spada med domoznanstvo 😉

Tega Porajkel ne ve. Ve za npr. Japonce, kamor so dali vse od dojenckov do starcev med drugo sv. vojno, ker so jih tretirali kot sovraznike, tudi ce so bili tu rojeni. Druzine so zivele skupaj, imeli so hrano in otroci so hodili v solo. So jim pa vzeli svobodo. Za Slovence bos pa ti povedal.

poslano v temi :: A gremo še mi v Kanado?

porajkel :: 16.01.2019 ob 8:00

Avtor: https://www.cvek123.com/clani/vednonesramen/ vednonesramen

Po tej logiki se v Kanadi sploh ne moreš zaposliti brez college izobrazbe.

Lahko se zaposlis tudi brez collega. Npr. dolocena pisarniska dela, v banki (sorodnica je prisla preko dela za salterjem in se enega drugega dela vmes, da je danes managerka neke vecje podruznice - ko smo se mi v srednji ucili fiziko, se je ona ucila, kako se sesije krilo - je pa bistra), lahko postanes nepremicninski posrednik, vozniski instruktor, sofer, cel kup poklicev, imas svojo polnilnico usteklenicene vode, lahko varis pivo, lahko z leti postanes manager manjsega hotela, lahko kupis fransizo, lahko odpres svojo solo jezikov ali drugih predmetov, ker ni toliko birokratskih ovir, skratka, moznosti je veliko. Ampak za mehanika, vodovodarja, plumberja, instalaterja plinskih peci za ogrevanje, kot elektricar, varilec in kar je podobnih poklicev, kjer potrebujes doloceno obrtnisko znanje, moras narediti college. Mislim, da je 4 ali 6 semestrov (vedno poslusam le z enim usesom), od tega pol casa teorija, kar je treba placati, potem pa se obvezna praksa pri mojstru - to dvoje se menja. Pri mojstru dobis placo, tako si lahko placas solnino in se ti dosti ostane.

poslano v temi :: A gremo še mi v Kanado?

porajkel :: 15.01.2019 ob 23:17

Avtor: https://www.cvek123.com/clani/frillox/ FriLLox

Haha po domače praviš porajklel, po domače 😆 In kaj je tebi pod domače, no povej? 🙂

Po domace je zame z mojimi besedami. Kar sem napisala o Kennyju, ni moje opravicevanje, ampak so take njegove besede. Jaz sem jih samo posredovala naprej. Se pa strinjam, da pri odvisnikih in pijancih otroci nimajo kaj delati, pa naj gre za First Nations, Slovence ali Marsovce. Tako je moje mnenje. In upam, da smo ze zdavnaj razcistili, da vsi niso pijanci. Pa ne bit tolk ihtav, no. Saj si hujs kot jaz. Zdej pa panckat. Lahko noc.

poslano v temi :: A gremo še mi v Kanado?

porajkel :: 15.01.2019 ob 23:13

Avtor: https://www.cvek123.com/clani/vednonesramen/ vednonesramen

Avtor: https://www.cvek123.com/clani/porajkel/ porajkel

To je njihova lastna odlocitev. Lahko zivijo kjer zelijo. Eni, kot sem rekla, zivijo v rezervatih, ker so ponosni na svojo kulturo in jo zelijo prenesti na mlajse generacije. Drugi zivijo v rezervatih, ker jih vzdrzuje drzava in jim ni treba delati. Kjer se je to razpaslo , je zelo hudo, saj jim vse razpada, dobesedno jim hise razpadajo, a oni samo sedijo in cakajo, kaj bo drzava popravila. Lahko bi se organizirali v delovne skupine in tudi kaj sami naredili, a ne zelijo ali nocejo ali se jim enostavno ne da. So tudi rezervati, kjer se prizvaja drogo in se jo razpecava. Razumem, stare in obnemogle, ampak mladih, zdravih z dvema rokama in nogama, teh ne razumem. Tretji zivijo v rezervatih, ker so si tam ustvarili delo, recimo imajo restavracijo za vse, tudi turiste, ali izvajajo kaksno tradicionalno obrt. Tem vse spostovanje. Vsak ima svoj razlog, da ostaja v rezervatu. Saj veliko se jih je odselilo in ce so statusni, to pomeni, ce imajo uraden status First Nation, so se vedno upraviceni do nekaterih drzavnih bonusov, ki jih drugi ne morejo dobiti. Problem je tudi glede solanja. V rezervatih so sole ali v njihovi blizini, za high school, srednjo solo, gredo v mesto in zivijo v internatih. Nekateri ostanejo, drugi pustijo solo po prvem letu in se vrnejo domov, v rezervat. Taki nimajo dosti prihodnosti. Ce otrok odrasca v disfunkcionalni druzini, ki ga ne spodbuja v ucenje, ima majhno moznost, da se bo iz tega potegnil ven. Poleg tega je tudi solski sistem drugacen. Tu ko koncas srednjo solo, nimas poklica. Pri vas si mehanik, elektricar in podobno, tu moras po srednji soli na college, da se izucis poklica. In ce se za sredno solo nimajo interesa kncat, nimajo sanse, da se bodo izucili poklica. Potem ti ostane le, da prezivis zivljenje v rezervatu ali pa zivis na drzavni podpori. Veliko je odvisno, v kaksnem rezervatu si odrasel.

Tole je pa zelo zavajajoče bi rekel pristransko napisano, v rezervate jih je spravila takratna oblast pred kakšnimi 200 leti in ven iz rezervata niso smeli, medtem ko se je svobodni svet tehnološko in umsko razvijal in napredoval so bili domorodci izvzeti iz tega, prehranjevali so se s tem kar so v mejah svojega rezervata ujeli poleg tega jim je pa še oblast verjetno dajala neke takratne dobrine za preživetje ampak morali so živeti v mejah rezervata, mnogo kasneje jim je bilo dovoljeno svobodno gibanje po celi državi ampak vsaj dve, če ne tri generacije so živele v rezervatu in za njih je to postal njihov dom, njihov rojstni kraj in danes čeprav jim država kot praviš omogoča šolanje in delo se vračajo po njihovem mnenju domov čeprav je to rezervat je njihov dom ker drugega ne poznajo, čas jih je povozil krivda za to je pa v novih gospodarjih, kot sem že rekel, če so jih 2-3 ali več generacij porinili na stran in so bili izven naprednega dogajanja oz. tehnološkega booma bo trajalo tudi 2-3 generacije, da se asimilirajo v novi družbeni red, ki sedaj vlada v vseh modernih državah, porajkel ni vse belo ali črno na njihovo problematiko vključevanja v družbo je treba gledati kot dolgotrajni proces privajanja modernemu redu in življenju. Bi pa želel pojasnilo okoli tega šolanja v srednjih šolah in nadalje do poklica, pri nas so poklicne šole in ko končaš tri ali štiri letno poklicno šolo si mehanik, klepar, ličar, vodovodar, električar itd kot razumem tvoj zapis moraš v Kanadi nadaljevati šolanje na college zato, da imaš poklic?

Ne vem v katerem ameriskem filmu si se ti zataknil. Indijanci so bili dolgo cenjeni kot ekonomski partnerji, zlasti kot trapperji. Sele ko so jih srecali dobri krscanski zupniki, ki so jih hoteli pokristjaniti, so jih na silo selili h Francozom. Frilloxovi internetni znanci Metisi so njihov produkt. Pisem za Kanado, ne za ZDA ali Mehiko. Krona ni imela interesov za reservate, ker so z Indijanci sodelovali v ekonomskih poslih. Sele dosti kasnej, ko so dobri zupniki zaceli trend, so se bolj lokalni in provincijski birokrati in veljaki zaceli pogajati za reservate. Od tod tudi Indian Act, ki se je kasneje se velikokrat spremenil. Veliko danasnjih tako imenovanih rezervatov sploh niso rezervati, ampak zemlja, ki so jo iztozila Indijanska plemena. Ce bi bilo res tako kot ti pravis, ne bi v 19. stoletju prislo do bitk med Metisi in domorodci in novimi oblastniki, saj revezi ne bi smeli iz rezervatov. Preberi si kaj o Louisu Rielu. Se bolj to velja za Frilloxa. Revez je na koncu visel in se danes je o njem deljeno mnenje. Konkretno na mojem koncu je bilo precej drugace, a ne vem zakaj. Tu so bile pogodbe v primerjavi z drugje boljse, vendar se jih lokalni oblastniki niso dolgo drzali. In sklenjene so bile sele v 19. stoletju. Generacije in generacije zivijo izven reservatov, saj mnoga plemena sploh nikoli niso imela svojih rezervatov. Kako bodo potem prisiljeni ziveti na njih? Nekateri od teh se danes zivijo ali na drzavni zemlji ali na ozemljih, ki so jih iztozili od drzave. Meni se ne zdi fer, da so morali toziti za te teritorije, ampak jaz nimam nobene besede pri tem. In se to. Do pred kakimi 30, 40 leti ni drzava odlocala, kdo MORA ziveti v rezervatih, ampak so lokalni indijanski chiefi odlocali, KOMU ONI DOVOLIJO, da sme ziveti v rezervatu!. Za solo sem pa ze napisala, kako je organizirano. Ce hoces postati mehanik ali vodovodni instalater, torej, da dobis ticket, to je licenco, moras v college. Orodje si moras kot student kupiti sam. (Student je splosni izraz za vse ucence od male sole naprej). Tudi mojstra, pri katerem bos vajenec, si moras najti sam in pri njem oddelati toliko ur, ne spomnim se vec a je 900 ali koliko. Ce mojstra nimas, ne mores koncat sole. Nekatere srednje sole ponujajo predmete v tej smeri, a ni zadosti. Tako je pri nas. Kako je na drugem koncu, recimo PEI ali na NF, ne vem.

poslano v temi :: A gremo še mi v Kanado?

porajkel :: 15.01.2019 ob 22:43

Avtor: https://www.cvek123.com/clani/frillox/ FriLLox

Ste pa naklepali vrstic, še tiste najbolj podrepne muhe so prišle na plano 🙂 Je v duhu tematike vredno preučiti zapis ki ga kopiram iz https://en.wikipedia.org/wiki/Indigenous_peoples_in_Canada wikipedije :

 Beginning in 1847 and lasting until 1996, the Canadian government, in partnership with the dominant Christian Churches, ran 130 residential boarding schools across Canada for Aboriginal children, who were forcibly taken from their homes. While the schools were said to educate, they were plagued by under-funding, disease, and abuse.

Because of laws and policies that encouraged or required Indigenous peoples to assimilate into a Eurocentric society, Canada violated the United Nations Genocide Convention that Canada signed in 1949 and passed through Parliament in 1952. The residential school system that removed Aboriginal children from their homes has led scholars to believe that Canada can be tried in international court for genocide. A legal case resulted in settlement of 2 billion C$ in 2006 and the 2008 establishment of a truth and reconciliation commission which confirmed the injurious effect on children of this system and turmoil created between Aboriginal Canadians and Canadian Society. In 2008 Prime Minister Stephen Harper issued an apology on behalf of the Canadian government and its citizens for the residential school system.

Ce bi prebral moj po domace na[isan zapis o mojem kolegu Kennyju, ti ne bi bilo treba citirat iz Wikija.

poslano v temi :: A gremo še mi v Kanado?

...