Kaj pa bo?

poslano v temi :: KOMAJ ČAKAM VELIKI TRAVEN

Ma ta TI ni bil uprejen proti tebi konkretno, ampak proti vsem tem, ki se toliko obremenjujejo z njenim življenjem.

poslano v temi :: živjo po 1 tednu! :)

Ne, takrat bom pa prosila boga za pomoč 🙂

poslano v temi :: Če boš žalil mojo mater, te bom usekal !

Ja, točno tako, in kaj potem? Pa dajte še vi tako.

poslano v temi :: živjo po 1 tednu! :)

Azija ženskega spola: Moja krvava srajca »Sestra, si poročena?« je Saiful Islam Nasar vprašal mlado žensko, ujeto v ruševinah tovarniškega poslopja Rana Plaza. Njena roka je bila zdrobljena pod betonskim stebrom. »Sem,« mu je odgovorila. »Pa te bo mož še hotel, če ti odrežem roko?« jo je vprašal Nasar. »Rad me ima. Zelo me ima rad,« je dejala. In Nasar je začel rezati z majhnim kirurškim nožem. Ni je vprašal, kako ji je ime. Ni vedel, ali jo bo mož imel rad tudi brez roke, s katero je šivala srajce za H&M in mesečno prinašala domov po 40 dolarjev. Zanj je bilo pomembno to, da ni bila med petsto umrlimi. Ko sem prebirala pričevanje bangladeškega inženirja Nasarja, ki je ob novici, da se je Rana Plaza porušila, pustil svoje delo in odhitel v Savar, da bi pomagal pri reševanju, sem se spomnila, da je bila bombažna srajca, ki sem jo oblekla to jutro, kupljena v H&M. Slekla sem jo in pogledala etiketo. »Made in Bangladesh«. Zadrhtela sem, kot da bi se me dotaknila odrezana roka mlade Bangladeševke. Počutila sem se krivo, ker sem se pred nekaj dnevi razveselila, ko sem odkrila srajce po 20 evrov ..., v butiku čez cesto so bile petkrat dražje. Obljubila sem si, da ne bom več kupovala poceni oblačil, ki jih nekdo šiva 12 ur dnevno v nevarni osemnadstropni hiši, in to za dolar in pol na dan, pogosto z enim otrokom na hrbtu in drugim v trebuhu, v žepu pa ima vedno pogodbo, podpisano s hudičem. »Vse dam za golo preživetje,« je zapisano z znojem in zapečateno s krvjo. Bangladeš je danes to, kar je bila včeraj Kitajska. Obilica cenene delovne sile, na milijone žensk, ki so pripravljene v srajce in druge izdelke iz blaga vtkati svoje življenje, da bi živele bolje, kot so živele njihove matere. Samo zato, da bi lahko kaj več privoščile svojim otrokom. Ta dežela je še ena stalnica na poti brezčutnega kapitala do čim večjega dobička. Ker ni zakonov, po katerih bi morale multinacionalne družbe ostati tam, kjer so, tudi ko se kje drugje pokaže boljša naložbena priložnost, najbrž ni nič čudnega, da lastniki petih tovarn, ki so delovale v Rana Plazi, niso vlagali v varnost, saj so prav zaradi nizkih cen ostali privlačni za velika imena, kot so H&M, italijanski Pelegrini, ameriški Dressbarn, danski Texman, irski Primark, francoski Yves Dorsay, kanadski The Children's Place ... Za tragedijo v Savarju je kriva svetovna ureditev, v katero se je vključila Azija, še preden jo je začela tudi sama ustvarjati. V okoli 4500 tovarnah v Bangladešu izdelajo za blizu 20 milijard dolarjev oblačil letno, od katerih jih kar 60 odstotkov prodajo v Evropi. »Evropska unija poziva bangladeško oblast, naj v tovarnah po državi nemudoma zagotovi mednarodne delovne standarde,« sta v skupni izjavi zapisala Catherine Ashton in Karel De Gucht. Pa kaj še! Bo torej evropski modni kapital ostal v Bangladešu, ko bo ta zvišal cene, ali se bo napotil dalje: v Afganistan? Če sodimo po tem, koliko nesreč je prizadelo to deželo, bi moralo biti delo tam še toliko bolj poceni ... Medtem ko sem z mešanico gnusa in sramu opazovala svojo srajco, kupljeno v H&M, sem razmišljala o tem, da ni rešitve, dokler v Evropi ukinjajo proizvodne obrate, ker je postala delovna sila predraga, tako da se zdaj na dveh koncih sveta ustvarjata dve vrsti ponižanih: v Aziji ženske delajo za bedno plačo v nečloveških razmerah, ker je to njihov edini vir preživetja, medtem ko Evropejke kupujejo izdelke njihovih bedno plačanih rok, ker si ne morejo privoščiti nič dražjega. V sklenjenem krogu mirno počiva absurdnost našega časa. Pet dni potem, ko se je Rana Plaza porušila, je neka delavka pod ruševinami rodila otroka. Oba so živa potegnili iz ruševin. Ni bilo treba vprašati, kako bo živela v prihodnje. Takoj ko bodo zgradili novo tovarno, si bo otroka privezala na hrbet in se odpravila na delo. Kaj pa drugega? Zorana Baković http://www.delo.si/mnenja/kolumne/azija-zenskega-spola-moja-krvava-srajca.html http://www.delo.si/mnenja/kolumne/azija-zenskega-spola-moja-krvava-srajca.html

poslano v temi :: Kdor kupuje poceni cunje, podpira izkoriščanje sužnjev

In kaj imaš od tega ti, da po cele dneve garaš kot črnec, imaš stanovanje/hišo, avto potem pa prideš sem in ti gre v nos ena duševna bolnica?

poslano v temi :: živjo po 1 tednu! :)

Te poceni cunje šivajo otroci in ženske v Vietnamu, Kambodži, Pakistanu za dolar na dan. Kdor kupuje poceni cunje podpira suženjsko izkoriščanje teh ubogih ljudi.

poslano v temi :: Kdor kupuje poceni cunje, podpira izkoriščanje sužnjev

Zguba časa tebe česa učit. Si pač ena uboga luzerka.

poslano v temi :: živjo po 1 tednu! :)

In kje si ti zmagala? Še bsede patetika ne razumeš pravilno.

poslano v temi :: živjo po 1 tednu! :)

Redna vas večino prekaša po inteligenci in iznajdljivosti.

poslano v temi :: živjo po 1 tednu! :)