Pa koliko denarja mi je šlo...ampak to je res zadnji problem...še 10x toliko bi dala, da bi le ostal živ in z mano. Ljudje so menefregisti...nimaš kaj. Ampak vse se vrača, pravim jaz. Čisto vse. In tudi njim se bo.

Ja, sej to je to. Če bi bil psiček star...pa bolan....se še nekako sprijazniš, čeprav ti je enako težko. Ampak tako, ko se je meni zgodilo, je pa nočna mora. Ta zadnji psiček...povsod je vedno hodil z mano, trgovine, restavracije, ...ni da ni (imel je 1,5kg). In za moj rojstni dan gremo v restavracijo na kosilo, vse lepo in prav, sonček, nedelja....pa so bli tam še eni s psom...tudi ta je bil majhen. Ne sicer mali kot moj, ampak niti velik ni bil. Moj je sedel na klopci poleg mene, pa pride ta pes poleg (je bil odvezan), moj valda pogleda, stegne glavo in ta ga ugrizne v glavo. Moj je padel s klopce in obležal. Ja, groza groza.... Pol sem ga imela v naročju ene dve uri, sem bila prepričana, da je hudi šok...nikjer krvi..gor na glavici čisto malo, skoraj nič. Samo jokal je...ampak na nogice se več ni postavil. Sem ga peljala v bolnico (živalsko), je ostal celo noč notri na infuzijah....ta pes mu je v bistvu prebil lobanjo, da je prišlo do strdka. Pa ga grem naslednji dan iskati...peljem domov, crtam...božam...ni pokušal vode, kaj šel hrane (ok, so mu dali itak v žilo v bolnici). Celo noč skrbim zanj, ker se ni postavil več na noge, pa celo noč jokal. Naslednji dan spet h veterinarju na zdravila... 10 ur mu je teklo, pol sem ga spet peljala domov, ga nisem želela pustiti več tam samega čez noč. So mi povedali takoj na začetku, da je težko ,da bo preživel...pač da mora strdek splahneti...možnost, da ostane hrom je bila velika...ampak to bi se vse izvedelo, ko bi strdek splahnel. In tisto noč sva bila na kavču celo noč....on je jokal...pa se stiskal h meni.... ob 1h zjutraj sem mu dala vodo...joj, koliko je spil...jaz sem bila tako srečna, ker sem bila prepričana, da je bolje...da se bo zlizal. In nič....ob 5h je KONČNO zaspal v mojem naročju...jaz z njim...se zbudim ob 7h...on še vedno spi, pokrit na meni.. kako sem bila vesela....ampak ko ga odkrijem, ga božam....in čez 10 minut ugotovim ,da je umrl. Pol dalje pač ne bi niti pisala....ker najbrž veš/veste, kaj mi je dogajalo. V glavnem....pokopala sem ga pred hišo pod olivo in mu naredila mali grobek. ☕ ☕

Mali cukerček http://bestpage.cz/smiles/smajlik144.gif https://encrypted-tbn0.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcSU8vHqxWr-SYFZZTwzcY6AUn9PO7vbF6Mp5uonTRB4lFvqN6by