Majhna parcelica. Utesnjeno. Mi je bolj vsec kjer je toliko prostora, da pridejo bambiji na obisk.

hvala un-tip in Micka. Ja Fuldo mam že zdej, sam me je zanimal kaj so to zaene gume.

Danes se uporablja se vec strupenih snovi kot takrat, da se poceni gradnja. Ytong zidaki niso ravno ideal zdrave gradnje. Prav tako ne stene iz iverk in OSB plosc. Vse te plosce prav tako oddajajo formaldehid in so VOC. Vse pohistvo, ki ni iz masivnega lesa, vse kuhinje so prepojene s formaldehidom. Enako laminatni pod. Azbest je bil pred 30, 40 leti pogosto tudi v talnih oblogah, in dokler se vlakna ne luscijo, ni problema. Zato je taksna tla najboljse enostavno prekriti. Azbest je res hud zdravstveni problem za ljudi, ki dnevno delajo z njim. Za druge ljudi ni problem, ampak iz azbestnega problema se je razvila industrija sanacij in ta industrija je zelo vplivna, ker od tega zivi. Plesen se mi od vsega zdi se najvecji problem, ampak se mi ne zdi v nebo vpijoc strosek za sanacijo.

Se nekaj me zanima. Pri starejsih slovenskih hisah pogosto vidim, kako se vlaga dviguje po stenah od tal navzgor , kasneje omet odpada. V cem je problem? Pri nas tega ni nikjer ni videti. Hise so suhe. Lahko se zgodi, da pri kaksnem oknu zamaka cez toliko let, kar je bolj tipicno za novejse hise, ker se vgrajuje vedno bolj cenene materiale. Okoli hise imamo pod zemljo weeping tiles - sistem cevi za vodo, ki je speljana v sump pump in se po potrebi spumpa. Je v tem razlika, ali v cem drugem? Smo na ravnem na ilovici, a je teren prav zaradi hise nasut za kaksnega pol metra, da se voda dodatno odteka. Zakaj je toliko kapilarne vlage v zidanih hisah? In vprasanje. Kaj pa brunarice? So dober nakup ali ne? Je bolje, da je debelejsa stena ali tanjsa z dodatno izolacijo? Ocitno imam odpor do zidanih his. Saj so lepe za pogledat, no.

Na eni od prejšnjih strani je odgovor, da poznam in da je kar "uboga"