Pošlji vabilo za prijateljstvo
Pošlji zasebno sporočilo
Mene je pri še ne 31tih rešil dojenček, ker sem bila toliko zaposlena z njim, da nisem imela časa razmišljat. Niti pod razno nisem bila pripravljena, tudi razmišljala nisem o tem, bi ji pa sigurno vsaj slikco mojega fantka pokazala, če bi vedela, da bo tako. Dolgo časa o tem nisem mogla govorit brez cmoka, verjetno se mi še zdaj glas zatrese. V enem tednu nihče ne pričakuje, da boš predelala vse, da boš že dobra, amprak miš, če pa bo trajalo, da ne boš mogla spat, ta stres, depresija, pojdi po tablete, obstajajo zdaj take, ki niso tako zasvoljive, ni konec sveta, če si boš pomagala. Ne boš s tem premaknila žalovanja, samo ne boš sama sebe spravila v tak položaj, da se boš sesula, tudi imunski sistem ti bo oslabel. Pripravi pa se, ker čakajo te še težki dnevi, kateri te bodo sesuli. Ne, da te strašim, samo povem, ker vem kaj te čaka in prvo leto je najhujše.
poslano v temi :: Kako ste drugače?
Mici, te popolnoma razumem, imava z očeti skoraj identično zgodbo, samo da je bilo pri nas v petih mesecih konec. Kakor jaz pri mami nisem bila pripravljena, sem si pri očetu oddahnila. Zadnji mesec je bil nepokreten, v plenicah, jaz pa dva mala otroka, enega še v vrtcu. Deset kil je šlo dol brez vsake diete. Psihično in fizično naporno. Zatrdno vem, da imam zlatega moža in nikoli ne bom pozabila, koliko mi je takrat pomagal.
poslano v temi :: Kako ste drugače?
Moji so tudi upepeljeni. Dobro, da je mami tolkrat prej povedala, da ko je bilo treba, smo vedeli. Tudi pri nas je bil cerkveni pogreb, vem da je namesto tišine igral v nebesih sem doma. Kaj dost drugega s pogreba se ne spomnim, en je še en govor imel, samo nisem poslušala. Vem, da je tašča pazila mlajšega, starega še ne dva tedna in da ga je mogla previt, ker je bila pamperska narobe obrnjena. Kaj se človek spomni, še po toliko letih.
poslano v temi :: Kako ste drugače?
Miška, če nimaš doma, pojdi do zdravnika in reci za kake tablete. Pol pa vzemi vsaj polovičko al helexa al karkoli podobnega. Vsaj tolk, da ti mal omili vse skupaj. Lažje ti bo, ne boš pa glih tolk zadeta, da ne bi vedela, zakaj se gre.
Drži se. Ti kar piši tu, ne tišči v sebi. Nas je nekaj, ki smo dali to skozi in točno vemo, kako ti je zdaj.
poslano v temi :: Kako ste drugače?
Ojoj, miška. Moje iskreno sožalje. Mama je res ena sama, zdajle je hudo, verjemi, da čez čas bodo to bolečino zamenjali spomini na vse lepo, kar ste skupaj doživeli. To boš v teh dneh velikokrat slišala, ampak res drži. Objem in pazi nase.
poslano v temi :: Kako ste drugače?
Sploh ne vem, kaj rečt. Ker niste bliz Lj, pa jo bodo obdržali v ukcju al bi jo prestavljali v kako negovalno bolnico( sežana), doma bo veliko dela, lahko dobite pomoč za nekaj ur, kako z zdravili doma. Jaz zase vem, samo to je drugače, ker govorim za nazaj. V nobenem primeru te ne čaka nekaj lahkega, bodo pa čustva in vse prišla za tabo. Ne drži v sebi. In z otroki se pogovarjajte o tem. Ne pozabi pa na očeta zdaj. Tudi on potrebuje nekoga ob sebi zdaj. Bodi pa veliko z mamo, zdaj ali doma ali v lj, govori ji, jo božaj, karkoli, ker nekoč bo zadnjič. To so ti povedali že zdravniki.
poslano v temi :: Kako ste drugače?
Miš, drži se. Glede ta malega se sama odloči. Sama veš v kakšnih odnosih sta, kaj bo drugače če mu poveš...
Na obisk si šla?
poslano v temi :: Kako ste drugače? |
poslano v temi :: za admina