Zelo verjetno je bila to ta serija. Hvala. Bom se kaksno pogledala, samo da bo sneg, ker sneg mi je najbolj ostal v spominu. Za zgornjo sorodnico Jero U. sem odkrila spet po nakljucju, da je imela z mozem Jakobom Abranovicem vsaj se enega otroka, hci Gabrielo. Njenega krstnega lista se nisem nasla. Nasla sem porocni list, v katerem pise, da se je (sredi 19. stoletja) rodila v Ljubljani, v Civil Spittal #1. Ne vem, katera bolnica naj bi to bila. V Ljubljani so knjige za stolnico, Sv. Jakoba, za Trnovsko cerkev, za Sv. Petra in za Franciskansko cerkev. Otroci so se takrat po pravilu rojevali doma, a ker je bila Gabriela ena redkih, ki se je rodila v bolnici, je bila ocitno krscena v kateri drugi cerkvi, ne v Sentjakobski. Skratka, njena mama, Jera U., je umrla, ko je bila Gabriela se otrok ali najstnica. Tocen cas se iscem. Gre pocasi, ker ni indeksov. Gabriela se je pri 19ih porocila z 8 let starejsim pleskarjem, sosedom iz Rozne ulice, po imenu Anton Jebačin. Za prici sta jima sla Adolf in Franz Eberl. Zeninova starsa sta bila ze pokojni Anton Jebačin in njegova se ziva zena Agnes Cirar. Jebačini so bili primorci iz okolice Sezane, Divace, a Anton je bil ze rojen v Ljubljani leta okoli 1850. Cirarjev je bilo dosti v smeri proti Zagorju ob Savi.

poslano v temi :: Sorodnik 2

Hvala za priimke. Sem vse prebrala. Vceraj so imeli v knjiznico razprodajo knjig in v eni knjigi , v debelem spehu o renesancni umetnosti sem zagledala priimek moje x prababice in sem samo zato vzela tisto knjigo. Pisala se je Pacher in sem mislila, da je to podobno kot Pahor, da je slovenski priimek, samo druga verzija, ampak v knjigi omenjeni slikar Pacher je bil Tirolec. Ta x prababica je zivela, kjer je bilo dosti nemskih priimkov, tako da mi zdaj ni nic jasno. Danes sem pa iskala podatke o slavni slovenski zgodovinski osebi in iscem poroko njenih starsev sredi 19. stoletja v ljubljanski stolnici, ko naletim na hrvaski priimek in se ustavim, ker takrat ravno nisi vsak dan naletel na hrvaski priimek. Malo tezko je brati, ker se v istem zapisu menjata gotica in latinica, ampak zgleda, da je bil zenin Jakob Abranovic cevljarski mojster. Pri 23 nekam mlad za mojstra. Potem pa preberem ime neveste in si recem, kdor me je sem poslal, me ni po nakljucju. Njegova nevesta je bila namrec sorodnica mojih prednikov. Da se ne bi spet zmotila, sem se enkrat preverila poroko njenih starsev in njune rojstne podatke, ceprav sem jih imela ze prej. Njena starsa, Anton in Marjeta, nista bila Ljubljancana in po poroki sta se odselila dokaj dalec stran za tiste case, kjer se je Jera rodila leta 1819. Kasneje se je sama preselila v Ljubljano. Jera je bila kar 17 let starejsa od moza! Kdove zakaj sta se v resnici porocila. Je bila to poroka iz ekonomskih razlogov za enega od njiju? Ona jih je imela 40, on 23. Spadala sta pod cerkev Sv. Jakoba, kot jaz ob rojstvu, a porocila sta se v stolnici. Zivela sta v Rozni ulici. Ko se m bila otrok, sem prebrala neko zgodbo neke slovenske pisateljice - je bila to Kristina Brenk ali katera druga - ne vem. Od zgodbe se ne spomnim nicesar, razen tega, da je neka zenska ali deklica hodila po Rozni ulici in to se mi je zdelo najlepse ime za ulico na svetu. Nisem imela pojma, da sem se rodila zraven Rozne ulice. Se danes mi je to cudovito ime za ulico. Kasneje sem zivela v naselju Rosemont - Rozni gric in se je krog sklenil. Zenin se je v Ljubljano priselil iz Crnega Luga na Hrvaskem. Tam se je leta 1836 rodil nezakonski materi Mariji Abranovic. Bil je katolik. Crni Lug lezi na poti iz Delnic proti Prezidu in slovenskemu Babnemu polju, pod goro Risnjak. A nimajo tam veliko snega? Megleno se spomnim ene serije, ki se je dogajala med 2. sv. vojno okoli Delnic in vedno je bilo veliko snega. In spomnim se, da so boljse igrali kot nasi igralci, ki so bili takrat se bolj leseni. Drugega se ne spomnim. Mogoce kdo ve, kaksen je bil naslov serije? Meni na tistem koncu 23&me redno kaze, da imam tam prednike, ceprav zaenkrat se ne vem za nobenega. 19. avgusta 1860 se jima je rodil fantek Ludovicus. 10. februarja 1963 se jima je rodil mrtvorojeni fantek. V naslednjih dveh letih nista dobila drugih otrok, potem je bila ona verjetno ze prestara za otroke.

poslano v temi :: Sorodnik 2

A mi lahko das kaksen nasvet, kako naj ne zanikam zmrznjenega krompirja, crnih povesenih listov in zmrznjenih kumar in zucchinija? Ze drugic to poletje? Bom vesela, ce mi poves, kako se je zelenjavo, ki je ni vec, ker je zmrznila, da ne bom zanikovalka. Ceprav meni se bolj zdi, da si ti zanikovalec ekstremno nizkih temperatur, ker te mediji vsak dan pumpajo z globalnim segrevanjem, sama pa verjetno se od dalec nisi v zivo videla druge strani. Ja, sem besna. Besna kot ris, da se je to ze drugic zgodilo. Ker zdaj je prepozno in za krompir, tudi ce se obraste in za novo sajenje buck in kumar. A nam bos ti dostavila krompir do pomladi, pa kumare in bucke, ko ves, da je vse tako lepo in toplo in vroce, da kar buhti od toplote? Ti dam naslov in bos pripeljala nekaj deset kil krompirja in 10 kil kumar in buck. Kdaj prides?

poslano v temi :: Trump poskuša oslabiti Kanado z uvedbo visokih carin

Uradne temperature za 15 km stran so bile + 2 stopinji C. Pri nas je zaradi lege ponavadi 1 do 3 stopinje manj.

poslano v temi :: Trump poskuša oslabiti Kanado z uvedbo visokih carin

Po junijski nepricakovani zmrzali se je krompir zacel obrascati, posadila sem nove kumare in zucchinije, ki so lepo rasli, odganjali so ze pravi listi. Danes pridem pogledat, ce bo treba zaliti, ker je susno in kaj vidim? Krompir je spet crn, zmrznjen, o kumarah, zucchinijih ne duha ne sluha, samo neka crnina na zemlji. Na vrtu nisem bila 2 dni. Pred 2 dnevi je se vse raslo. Tako. Toliko o svetovnem segrevanju. Nikoli, nikoli, nikoli se ni zmrznilo na prvi poletni dan in ne na 15. julija. Pa vsak dan gledam napoved zaradi dezja, a mi ni na kraj pameti padlo, da bi sredi poletja pogledala nocne temperqature.

poslano v temi :: Trump poskuša oslabiti Kanado z uvedbo visokih carin

? 57 minut nazaj Avtor: leskova mast Tistim ne gre, ki jim ni treba, ker se njim prilagaja, namesto obratno. Saj za tega studenta sem takrat mislila, da bo z njim enako, a je presenetil. Komu kaj ne gre in kdo se komu prilagaja? Priseljencem pogosto ne gre asimilacija, bolje receno, jih ne zanima, Domacini se pogosto prilagajajo priseljencem, namesto da bi se ti prilagajali domacinom. Vem, kako je tukaj in sem tudi kaksno stvar dozivela v Sloveniji. Za asimilacijo ni dovolj samo znanje jezika in bivanje. Priseljenci pricakujejo, da se bodo domacini prilagajali njim, njihovi kulturi, veri, njihovi hrani. Sama sem priseljenka in zivim tako kot zivijo domacini, ne po slovensko, razen prej v krogu domacih. Sicer je tema o zgornjem studentu, ki me je lepo presenetil z napredkom slovenscine in kot je iz videov razvidno, se tudi trudi ziveti tako, kot zivijo domacini. Americani so pogosto arogantni, ko bivajo v tujini in se redko naucijo jezika domacinov.

poslano v temi :: Aaron iz Texasa

Tistim ne gre, ki jim ni treba, ker se njim prilagaja, namesto obratno. Saj za tega studenta sem takrat mislila, da bo z njim enako, a je presenetil.

poslano v temi :: Aaron iz Texasa

Se spomnite studenta Aarona, ki od lani studira v Ljubljani? Hodi na tecaj slovenscine in je prav lepo je napredoval. Se sklanjanje se je ze nekaj naucil. Ne vem, ce bo link delal, a vseeno poskusim. Enim gre, enim pa se po 30 letih ne. https://www.youtube.com/shorts/MDyXhDcea48?feature=share https://www.youtube.com/shorts/MDyXhDcea48?feature=share

poslano v temi :: Aaron iz Texasa

Mislim, da ni zeihner. Ce je to misljeno kot risar, ne vem, kaj bi risal. Razmisljala sem, ce bi bil meznar v cerkvi, ampak meznarji svojim otrokom niso dajali premoznih imen. Napisano je v latinici: otrok Elisabetha Cecilia (roj. 1806) oce Johann Don. (ali de) M., phaistor (zhaistor) der ho?rshof N. N je takratno nemsko ime kraja, kjer je zivel. Iz tega sklepam, da je imel v kraju neko funkcijo ali vsaj da je bil znan po necem. Na nemskem seznamu starih poklicev mi zvenijo podobno: Phaidler (izdelovalec srajc), Pfaetzer ( tisti, ki muci druge, mogoce na kaksnem gradu), Pfister (pek) - to se mi zdaj zdi se najbolj verjetno. https://www.daniel-stieger.ch/berufe.htm stari nazivi za poklice Gotico sem se ucila sproti, ko sem prebirala knjige, ne z nemscino, mi je pa nemscina pomagala. Prebrati jo zdaj zdam v kaksnih 80%. V tej fari so v zgodnjem 19. stoletju pisali v latinici in gotici, vcasih oboje na isti strani. Zdaj mi pa ni vec nic jasno. Pri drugem otroku, po imenu Francisca Nepomucena, so mu priimek spremenili v N., ostale crke so obdrazli, prav tako naziv D:, zena ima bolj jasno napisan priimek in je italijanski, on ima slovenski priimek ceprav spremenjen. Potem ta clovek sploh ni bil v sorodu z mojim Gregorjem? Kako hitro se clovek zmoti! Torej je bil Gregor edini v tej fari s tem priimkom. Tudi v sosednjih farah njegovega priimka ni bilo. Njegova druga zena, moja 3x pra, pa je bila domacinka iz bliznje vasi.

poslano v temi :: Sorodnik 2

V knjigi rojstev sredi 19. stoletja se je naslo pismo naslovljeno na zupnijski urad v neki slovenski fari. Napisal ga je Petri F. (nemski priimke) iz Karlsburga, oz. Alba Iulie v centralni Romuniji leta 1940. Petri sporoca zupnijskemu uradu, da nujno potrebuje Ahnenpass*. Zato prosi, naj mu nujno posljejo uradne podatke o njegovi mami, Mariji Z in njenem ocetu Johannu Z. (slovensi priimek) in njeni materi, Evi z., rojeni S. (slovenski priimek). Prosi tudi, da mu posljejo dokumente o krstu Johanna Z in Eve Z., rojene S., za vsakega od njiju v dveh izvodih. Prosi tudi, naj mu sporocijo stroske in kje in kako jih lahko placa in da jim bo hvalezn, ker te podatke nujno potrebuje. Placilo za dopis je bilo 45 leiev v markah. Nikjer ne pise, zakaj je Petri F. potreboval ta dokument. Ahnenpass je bil v3. rajhu dokument, v katerem je bilo zabelezeno, da je njegov imetnik arijskega rodu, oziroma nemske krvi. Od 7. aprila 1933 je bil v veljavi zakon, da so javni usluzbenci lahko samo ljudje nemskega rodu. Ahnenpass je stal 0.6 Reichenmark. Uporabljal se je kot dokaz, da je lastnik Arijec, oziroma Nemec. Zato mi je cudno, da je ta clovek zaprosil za ta dokument, ko imajo njegova mama in ob stara starsa po njej ocitne slovenske priimke. In kaj je delal nekdo s slovenskega podezelja v Romuniji? Misel mi gre na mnoge nemske poselitve po vzhodni Evropi; tudi v Romuniji, a ta clovekje zivel v mestu; domnevam, da ni bil kmet.

poslano v temi :: Sorodnik 2