Pošlji vabilo za prijateljstvo
Pošlji zasebno sporočilo
Po kosilu. Prisezem, da nisem veliko pojedla, ker je treba sparati toaletni papir.
Tako, tista jajca in par stvari je stalo $ 400.
Najprej sem sla na banko na avtomat pogledat, koliko cvenka je na zapravljalnem racunu. Ze na vratih je bilo obvestilo We are practicing Social Distancing. Izvajamo socialno osamitev. Sledi obvestilo, da bodo dali denar, druge posle naj opravimo preko telefona. In zakljucijo z izjavo, da ce se jim kdo od strank ne zdi povsem zdrav, si vzamejo pravico, da zavrnejo postrezbo.
Naslednja postaja: bencinska crpalka. Oh, ko bi bila Corona vsak dan!. Bencin je 71,9 centa za liter.
Nalednja tocka: Walmart, ker je ta velik, ki ima tudi specerijsko trgovino. Zapeljem v tretji aisle, vrsto parkirnih mest. V 3. vrsti parkiram vedno, sicer lahko do vecera iscem avto. In ko korakam proti vratom, vidim eno mamo z lepo zaobljeno najstnico z golim podkolenjem, kaj ne bo, saj je + 5 stopinj, in kot noc crno masko na obrazu. Priznam, da me je ob pogedu na gusarsko crnino prvic resno stisnilo. Ampak me je hitro minilo, ker nasa familija je dolgoziva, to je, ce ne naredimo kaksnega samomora in ce prilezemo cez 60. leta. V trgovini na desni stoji mladenka z masko, ki vneto brise rocaje vozickov in jih podaja kupcem. Notri nekaj prodajalk, tokrat brez mask, kot bi se okuzbe koncale pri vratih, vneto z razkuzilom detajlira vse vdolbine in zicke na policah. Si mislim, kaksna pozornost detajlom in da so res za pohvaliti in se sprhodim po trgovini. Kruh je samo zapakiran, namesto raznih kajzerc in zemelj in rol so v binih, posodah le odtisi na papirju.
Bulk food bini, posode z raztreseno? hrano so vse prevezane s plastiko, od strani in od zgoraj, kot da bi se navihan otrok igral s kuhinjsko plastiko in z njo kot z rolo papirja tekal okoli vseh posod s hrano.
In potem odkrijem, da ljudje res ne znajo kuhati. Vsi znanci znajo, ampak suslja se, da povprecni drzavljan ne zna vec kot skuhati hrenovko. Vse police s salso in paradiznikovimi omakami za testenine so izropane. Police s potato chips, krompirjevi ? so skoraj prazne. Ostal je le se navaden okus, razni okusi z zara (BBQ) in juznoameriski tostitos, doritos, tortilla ze vsi cakajo v varnih novih domovih na novo posiljko toaletnega papirja. Vsi crackerji , napolitanke, 3/4 cokolad - vse je slo. Konzerviranega mleka ni vec, je pa ogromno obicajnega mleka v hladilniku. Jaz res ne razumem cloveske duse.
In tako nadaljujem svojo izvidnico. Vlazilni papirji (wipes) so zginili. Za njimi je ostal samo se napis, Prosimo za razumevanje, vsaka druzina lahko vzame le eno skatlo. Nekaj regalov naprej klasika leta 2020.: niti ene role toaletnega papirja. Niti ta najslabsega ni. Niti tistega v listicih iz predpotopne dobe ni vec. Nic. Nula. Niente.
In tako nalagam, kar imajo. Ko pridem do blagajne, opazim, da sem nalozila cel kup stvari, ki jih sicer sploh ne bi kupila, samo zato, ker me je ob na pol prazni trgovini skrbelo, da naslednjic se tega ne bodo imeli.
In nato skocim se v No Frills. No Frills je nekdanji Canadian Superstore, ki se je v poplavi podobnih megamarketov hotel plasirati kot poceni trgovina. Danes je od poceni trgovine ostal samo se stil opreme. Nasi poslovalnici je kljub temu slo tako slabo, da so pol svoje stavbe dali v najem sportni tgovini in Dollarami.
Dollarama se je nekoc imenovala Loonie Store. Beseda Loonie tu ne pomeni bedakov in ne prelepih jezerskih sorodnic rac s severa, ampak je ime za 1 dollar, kajti na zacetko je bil vsak artiekl 1 dollar. No ja, se prej so bile Penny Store, ampak teh ze zelo dolgo ni vec, saj pa tudi pennyjev ze nekaj let nimamo vec. Z desetletji so so se skupaj s ceno spreminjala tudi imena trgovine. Domnevam, da so jo prodajali vedno mocnejsim firmam in danes je iz skromnega Loonie Store nastal Dollarama s cenami za 2 Toonieja. Toonie je kovanec za 2 dolarja. V Dollarami se dobi vse, od sladkarij, do cistil, do pasje in macje hrane, do slikarskih platen, cestitk, otroskih igrac, plasticnih roz, gospodinjskih gadgetov kot so odpiraci konzerv, lesene zlice, vrecke za smeti in sezonske zadeve od novoletnih okraskov, do Valentine's day in St.Patrick's day, do Canada day, vmes pa se vrtnarski pripomocki, spodnje gate, nogavice in okrasje za na glavo in igrace za na bazen. itd., itd.
Skratka, ker me je Fox posvarila, sem skocila samo v No Frills in to samo po meso, a sem ven prisla s polnim vozickom. Corona psiha je spet vsekala! Ze na vratih me je pozdravil napis: Dovoljeno je kupiti le 2 komada od vsakega artikla. Lepo.
Meso je bilo v glavnem kurje in svinjina, govednina samo za golaz. Imeli so celih 5 steklenic detergenta za rocno pomivanje posode. Niti ene role toaletnega papirja. Nobenih razkuzil zaradi "world shortage" - svetovnega pomanjkanja, zraven pa napis, da je omejitev 2 na stranko. Kaksna omejitev, saj nimajo niti enega komada! Spet sladkarij skoraj ni bilo, enako s cipsi - zgleda, da ljudje samo se to jejo. In police z moko prazne, razen 2 5-kilskih vreck. Ne bodi lena, hitro pograbim eno, ceprav je doma vsaj se 7 do 8 kil moke. Ampak, kaj ce naslednjic se teh 2 vrec ne bodo imeli? Ves 8-kilski riz je sel. Tisti kitajski ali indijski z velikim rdecim petelinom. Samo ta male vrecke so bie. Skoraj vsi kavni nadomestki so sli. Se pravi, ljudje zivijo od konzerv mleka, riza, moke, cipsov in sladkarij in sals in paradiznikovih in zelenjavnih konzerv. In da ne posabim, vse police z juhami v konzervah so bile izropane. Razen moke, vse stvari, ki nikoli ne zaidejo v moj voz.
In tako se pozanimam pri prodajalkah. V prvi trgovini dobijo robo vsak vecer in do poldneva so police prazne. V drugi trgovini je cista loterija, ker tovornjaki pridejo ko pridejo in pripeljejo, kar pripeljejo. V vsakem primeru dolocenih stvari zmanjka do naslednjega dne.
Zunaj se s par kupkami se pomenimo, izmenjamo informacije in si medsebojno zazelimo veliko srece pri lovu na toaletni papir. Ko skoraj pridem do avta, pridem nasproti se eni kupki. Tu moram povedati, da jaz vso to robo kupujem v kraju s 25 000 ljudmi, obcasno kaksno malenkost v sosednji vasi. V milijonsko mesto grem samo v Italijansko trgovino 2x na leto - to je taka mala bozja pot. In tako zenski recem, naj ne vstopa z upanjem, ker je veliko polic praznih, na kar odvrne, "O, saj jaz sem ze bila v trgovini. In ne boste verjela, dobila sem 2 5-kilski vreci moke, 2 sem pa pustila na polici za druge. Pri nas so police prazne in smo zaceli po specerijo hodit sem. Tu se vsaj se kaj dobi. "
"Ja, od kje pa ste?"
"Iz milijonskega mesta."
Tako zdaj so nase majhne podezelske kraje odkrile tudi velikomestne rsajce. Zato me skrbi, zares skrbi.
poslano v temi :: Odgovor za Leskovo Mast
Nimam pojma. Sem na dopustu na relaciji spalnica- kuhinja- dnevna soba do konca meseca. Bookiran januarja. Sem ga morala vzeti do 31. marca, kar sem ga se imela. Zadnjih par let lahko prenesemo samo se en teden v naslednje leto, zato ga vedno prihranim nekaj za drugo polovico marca. Ampak drugace je vsak kaj pocet, tokrat pa dolgcas prodajam.
Timija in Starbucksa se v normalnih razmerah opazimo samo od dalec, ko gremo po nakupih ali na menjavo olja (tim je namrec zraven in se vrsta avtomobilo vije cez vse parkirisce in se na cesto, da moras paziti, da kaksnega ne zahakljas, ko se peljes mimo. Kaksen je double-double nimam pojma, saj kave itak ne pijem, tistega zvarka bi se manj.
Trenutno me zanimajo samo specerijse trgovine. In italijanska trgovina, ki pa je dalec. Vidim pa, da bodo naslednjo jesen zgradili eno precej blizje, ampak jaz ne morem cakat tako dolgo. In vsakic pomislim na eno blagajnicarko, ki mi je zadnjic rekla, da ce dobi Corono, je mrtva, ker ima veliko problemov s pljuci in je imela ze dve operaciji. Zgledala je tam okoli 45. Saj vecina specerije je doma, kruh pecem jaz, samo jajc in par drugih stvari je zmanjkalo. Jajca sicer narocam pri eni native, pa je ze nisem videla nekaj casa. Zdaj je dvignila ceno na 3.75 za ducat. Pravi, da kakor gre krma gor, tako ona zvisuje ceno. Raje kupujem od nje, ker se mi njene kure manj smilijo, ceprav jih po koncu rodne dobe prodaja za v lonec. Ima jih samo okoli 30 in imajo boljse pogoje kot tiste v kletkah. In jajca njenih kur so cisto sveza, ne stara kot v trgovini, ki jih pripeljejo od kdove kje, potem, ko so jih imeli 1 mesec v skladiscu.
Ja, nic grem, saj je se zgodaj. Sem do 11h komot lahko nazaj.
poslano v temi :: Odgovor za Leskovo Mast
V vodovodni stolp. Cindy, previdno, VN je starejsi, da ne omenjam mojih castitljivih 94 let.
poslano v temi :: Kacin
Kdo je to? In koliko casa je v LA? A je sla zdaj, med epidemijo?
poslano v temi :: Inja Zalta prosi za denar
Hej Fox, kako je v trgovinah? Imajo zadosti robe, da lahko pocakam do drugega tedna?
poslano v temi :: Tinimini kruhki
Zgleda kot buhteljni. A si jih pomazala z beljakom/ In lepo je videt ta mickene, kako se ucijo starih vescin. Jaz sem bila stara donda, ko sem se naucila.
Za kruh pect je baking sheet zadosti. Tak pladenj, na katerem pecete piskote.
In ni veliko dela. Jaz sem na zacetku tudi komplicirala in vzrtrajala, da jaz pa ze ne bom na roke mesila. V resnici je pa s tem veliko manj dela in ni treba toliko pomivati.
Jaz kruh kar na uc delam. Nekaj tople vode, mogoce okoli 1 litra, malo suhega kvasa, 2 do 3 zlicke, zlicka sladkorja in nekaj moke, scepec soli, vcasih tudi ne. Pocakam, da kvas zazivi, kaksnih 10 do 15 minut, nato dodajam moko in gnetem. Ko gre od sklede, je dober.Potem ga pokrijem s cisto tanko barmansko brisaco, in pustim 3/4 ure na pultu, ga nic ne crkljam s toploto. Se enkrat na hitro pregnetem, toliko da mehurji zacnejo pokati in dam vzhajat se za slabe 3/4 ure. Potem oblikujem, 3x posevno zarezem z nozem in na pomascen pekac dam pect v pecico za 1 uro. Aja, povrhu ga namazem z vodo. Enkrat sem dala sem gor slikco, kako zgleda, ko je bilo se tekmovanje za fotografijo tedna, pa so mi jo dol pobrali, ker so mislili, da sem jo pobrala z neta. 🙂 Jaz sem ga pekla predvcerajsnjim. Kako lepo je disalo po svezem kruhu!
poslano v temi :: Tinimini kruhki
Prvic sem se morala harmoniko. Ce bi bilo po moji zelji, bi se ze takrat klavir. Danes bi enako.
poslano v temi :: Ker inštrument bi se učili |
poslano v temi :: Malo za šalo o koronavirusu.