Pošlji vabilo za prijateljstvo
Pošlji zasebno sporočilo
Japodi (lat. Japodes, grško Ιαποδες, Iapodes, tudi Ιαπυδες, Iapydes) so bili veliko, redko naseljeno, gospodarsko razvito ilirsko pleme, ki je za časa rimske vladavine naseljevalo ozemlje na Balkanskem polotoku.
Japodi so se ukvarjali s pastirstvom in metalurgijo. Precej veliko pleme je sestavljalo več različnih rodov (Monetini, Avendeati, Arupini in drugi). Po vdoru Keltov v 4. stoletju pr. n. št. so prišli pod močan keltski gospodarski vpliv, vendar so v svoji kulturi ohranili stare ilirske elemente. Sprva se je njihov življenjski prostor razprostiral na prostoru južno od Julijskih Alp mimo Snežnika preko vzhodnih pobočij Velebita do reke Zrmanje ter okoli gornjega in srednjega toka Kolpe in srednjega toka Une v zahodni Bosni do Bihača.[1]
Japodi so se po prodoru Keltov z njimi pomešali, tako da jih je grški zgodovinar Strabon opisuje kot ilirsko-keltsko pleme. Verjetno je bilo njihovo najpomembnejše središče Metullum (grško Μετουλον - Metulon), današnji Šmihel pod Nanosom. Njihov glavni življenjski prostor je bila Lika in zahodna Bosna, kjer so verjetno imeli v Bihaču sekralni center. Iz Like so se širili proti zahodu, verjetno proti Kvarnerju. Japodi so bili že od samega začetka v sporu z Rimom. Znani spopadi so bili leta 171 pr. n. št., takrat jih je napadel konzul Cassius Longinus, 129 pr. n. št. je bil poražen konzul Sempronius Tuditanus, v zadnjem trenutku pa vendarle zmagal Iunus Brutus. Leta 78 pr. n. št. jih je na svojem pohodu proti Dalmatom napadel Gaj Koskonija. Pred letom 56. pr. n. št. so sklenili foedus z Rimom. Leta 52. pr. n. št. so napadli Tergeste (današnji Trst), ogrozili Akvilejo (današnji Oglej), tako da je moral Cezar za varnost naseljencev v Furlaniji tam namestiti 15. legijo. Verjetno so v letih 48/47 pr. n. št. pregnali Rimljane s Krasa, do leta 35 pr. n. št. so plačevali tributum in bili v času cesarja Oktavijana v vojni med leti 35 do 33 pr. n. št. dokončno podjarmljeni. Rimljani so nato Japode hitro romanizirali in na njihovem ozemlju organizirali občine pod rimsko kontrolo.[2]
Viri
Enciklopedija leksikonografskog zavoda; knjiga 3, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1966
Božič, Dragan, Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana 1983 (COBISS)
poslano v temi :: Kot otrok...
Po mestu Noreji je vsa dežela, ki je prišla pod oblast kralja Norika, prejela ime Norik.
Stari pisci imajo zato Karne za Noričane.
Plinij pravi, da Drava izvira v Noriku, medtem ko izvira v Karniji nad Innichom in teče potem po deželi Karnov ali Korošcev.
Kralj Norik pa je po prihodu s svojimi Noričani na Koroško postal prvi skupni vladar Karnov in Noričanov.
Postavil je svoj dvor v Noreji, prestolnice vse dežele in od tam zavladal po vsem širnem Noriku.
Ta dežela se je širila svoj čas daleč čez Donavo.
Mejila je na vzhodu s Panonijo, na jugu z Italijo, z Recijo in s Švabi na zahodu, z Germanijo na severu.
Delila se je v Gorski in Sredozemski Norik.
Skozi Gorski Norik je med gorami tekla Donava.
Glavna mesta dežele so bila:
Nürnberg
Eger
Eichstatt
Salzbach
Regensburg
Lorch
Passau in vrsta drugih.
Sredozemski Norik je mejil s Panonijo in Ilirijo na vzhodu, z Gorskim Norikom na severu, z Recijo na zahodu in z Adrijanskim morjem na jugu.
Njegova važnejša mesta so bila:
Noreja
Oglej
Celina
Videm
Tržič
Miren
Čedad
Konkordija
Trst
Ajdovščina
Innichen
Lienz
Celovec
Salzburg
Voitsberg
Lariks
Gospa Sveta
Celje
Teurnia
Beljak.
Tem je dodati še mesta Japodov:
Iška vas
Mengeš
Metul
Slovenjgradec
Terpon
Vrhnika.
Vrhniko so v deželi Japodov zgradili Tavri.
poslano v temi :: Kot otrok...
V Noriku je zapisano, da je cesar razdelil Koroško sinovoma.
Del Koroške je dal sinu in tako je postala Štajerska
poslano v temi :: Kot otrok...
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/leskova-mast/ leskova mast Hvala za popravek. Zrece so kraj v Sloveniji? Na Stajerskem?poslano v temi :: Kot otrok... |
poslano v temi :: Kako mi gre na kurac Herta z Biostila...