Avtor: zobatec Lelj - kako sem ti hvaležna za to temo. Čisto nekaj drugega.... en ventil. Hvala ti! Končnooooooooo........poslano v temi :: STARA SLOVENSKA IMENA Zgornje starejše savske terase segajo od 382 m nadmorske višine (Zaboršt) do 278 m (Podgora).
Srednje savske terase segajo od 270 m (Videm) do 267 m (Kleče).
Spodnje savske terase so deloma še nižje, zlasti spodnji del Dola.
Sava pri Klečah je na višini 262 m.
Tu, na Taboru, pod Klečami in Dolom, je bil svoj čas na Savi pristan za čolnarje, splavarje, vlačilce in vlačugarje, ko še ni bilo južne železnice in so tovorniki marsikaj prepeljali po Savi.
Za tak rečni vlek so zaradi deroče vode potrebovali od 10 do 20 jarmov volov in temu primerno število ljudi.
Zato je bila pri Sirku v Klečah v tistem času znana gostilna, o čemer pričajo še stopnice v dvoje kleti.
Obokana klet je tudi pri Šuštarju v Klečah.
V Dolu so bila gostišča, hlevi in skladišča.
Ker je bilo ponekod po savski soteski, zlasti od Zagorja navzgor, tako malo prostora za pot, so morali vse do leta 1840 po tistih odsekih vleči tovore na čolnih, vlačugah in splavih vlačugarji.
Pri srednjem vodnem stanju je vleklo 27 moških.
Pri močno narasli reki je vleklo 40 do 50 ljudi.
Šele po letu 1840 so stezo tudi na teh odsekih toliko razširili, da so mogli uporabljati živinsko vprego.
Južna železnica je bila leta 1846 od Celja potegnjena so Ljubljane leta 1849.
Sava je še leta 1886 tekla tik pod zadnjo teraso pri Beričevem, kjer je še zdaj tako imenovani suhi rokav, in je bila tudi pod Vidmom, Dolom, Klečami in Dolskim precej bliže vasem kakor zdaj.
Vendar je bila za tek Save tudi še pred 80 leti značilna spremenljivost, kakor je razvidno tudi iz Erbergovih risb izpred dveh stoletij, kjer je narisanih še vse polno rokavov.
V novejšem času so se povodnji zaradi Save in Kamniške Bistrice vse bolj umirjale in redčile.
Za prihodnost sta na tem področju bili predvideni 2 zajezitvi za verigo novih elektrarn na Savi.
Na levem bregu Save je bila ob novi cesti predvidena nova hitra železniška proga, ki bi tekla mimo Ljubljane.
VIR:
DOL PRI LJUBLJANI
Janko Moder
Janez Žvab
PGD Dol 1982
poslano v temi :: STARA SLOVENSKA IMENA Avtor: https://www.cvek123.com/clani/leskova-mast/ leskova mast Nosili so med brzicami in med navadnimi rekami, vsaj pri nas. Ponekod tudi nekaj 10 km dalec. Zato sem mislila, ce so nosili med Trstom in Vrhniko?poslano v temi :: STARA SLOVENSKA IMENA Kar se Ljubljanice tiče so pred parimi leti Rimljani preuredili reko za lažjo plovbo.
Tako gre sedaj tok reke drugje kot je reka tekla prvotno.
Kar se pa vlačugarjev tiče, pa je bila Ljubljanica urejena in ni bilo treba tega početi.
Šibke točke so bile med Zalogom in Litijo.
Najbolj šibka točka je bila pri Kresnicah, kjer so bile brzice na Savi.
Drugače pa so tovor vozili po reki vse do Beograda oziroma do Donave
poslano v temi :: STARA SLOVENSKA IMENA Mogoče se reče "vlačugarjenje".
Za pot nazaj so na bregovih med vegetacijo iztrebili steze, po katerih so “vlačugarji” ladje vlekli, sprva na roke, pozneje z volički in s konji, do matičnega pristanišča. Delo je bilo celodnevno in vražje naporno, saj kljubovati toku reke, ki ne popusti niti za trenutek, ni mačji kašelj. Oblast se je dobro zavedala pomena takšnega trgovanja, zato je “vlačugarje” podkupovala s tem, da jih je oprostila vojaščine.
Vlačugarji so med delom trosili kletvice, tako da je pri nas legenda, da je sveti Miklavž zbežal na malce oddaljen hrib.
poslano v temi :: STARA SLOVENSKA IMENA túra -e ž (ȗ)
1. navadno daljša, napornejša pot, potovanje z določenim ciljem: končati, narediti turo; hoditi na ture; dolga, naporna tura / avtomobilska, smučarska tura; gorska, plezalna tura
v primeru Visokih Tur so mišljene ture z mulami in konji, ko so po tej poti tovorili sol in druge dobrine
poslano v temi :: Združitev Slovenije in Avstrije Danes sta dva paničarja prihajala iz Merkatorja.
Oba v maskah in z lateks rokavicami.
Vozička pa s kupčkom naložena.
poslano v temi :: Karantena Venetsko ime: Pamol
Rimsko ime: Nauportus
Sedanje ime: Vrhnika
Latinsko Portus = pristanišče
Latinsko Nau = predpona, ki označuje besede, ki se tičejo plutja, kapitana…
Nauportus z Vrhniko nima zveze, pač pa z zadnjo plovno rečno postajo Pamol na koncu Ljubljanice, ki je zaključevala rečno pot med Jadranom in Črnim morjem.
Veneti so se na tej poti ukvarjali s trgovino že vsaj 2000 let pred Rimljani.
Rimljani so imeli navado, da so svoje postojanke poimenovali v latinski obliki po bližnjem staroselskem imenu kraja.
Pamol je imel strateško lego, kateri se Rimljani niso želeli izogniti in so poleg zgradili svojo posodobljeno in povečano postojanko Nauportus ob starem pristanišču. Ta je imel večji strateški pomen kot pa takratna Vrhnika.
Rimljani so pristaniško naselbino sprva imenovali Pamportus, ki je bilo latinizirano ime staroselske naselbine Pamol.
Pamol = pam + port +us
S staroselsko postojanko Pamol, sta povezana tudi imena kraja Verd in hrib Mirke, kjer je bilo gradišče, ki je nadzorovalo pretok prometa in blaga že vsaj 2000 let pred rimsko okupacijo.
poslano v temi :: STARA SLOVENSKA IMENA Venetsko ime: Sele
Rimsko ime: Celeia
Sedanje ime: Celje
Ime Sele izvira iz pojma Sela, Selo, sele, nasele.
Območje Celja je bilo zelo gosto poseljeno in je bilo eno večjih in pomembnejših staroselskih krajev.
Če bi bilo naselje majhno bi se imenovalo Selo, ker pa je bilo veliko in je združevalo več Sel se je imenovalo Sele.
Danes se Cele imenuje Celje, kar je posledica balkanizacije imen z nj in lj (nedela = nedelja, kral = kralj…)
Pod imenom Celia je poznano tudi pšenično pivo v Hispaniji.
poslano v temi :: STARA SLOVENSKA IMENA |
poslano v temi :: Koronavirus v Sloveniji