Meščani niso zamudili prilike za veseljačenje ob godovih, porokah botrinah, proščenjih, semnjih, izvolitvi sodnika, izvolitvi župana, ob ogledu meja, ob mojstrskih izpitih, po sejah občinskega sveta in ob pojedinah na sedminah. 2. julija 1615 se je nadvojvoda Ferdinand v pismu zgražal, da se volitve mestnega sodnika v Ljubljani vrše popoldne, ko je večina mestnega sveta v pijanosti. Zato je kranjskemu vicedomu naročil, da se morajo za naprej vršiti volitve zjutraj ob 4.00 ali ob 5.00. Mestni svetovalci naj gredo poprej še k maši, da bodo volili v treznem stanju in ne bodo prisegali pijani, kakor je pred 3 tedni o tem poročal škofu Miha Taller. Leta 1607 se je mestni svet moral zagovarjati na očitke, da se prodaja meso na postne dni, da se sejmi vrše ob praznikih pred mašo, da se ne izkazuje dolžno spoštovanje duhovščini s sveto popotnico, da ljudje govorijo v cerkvi kar po klopeh. Ob izvolitvi in ob glavnih mestnih pravdah je mestni sodnik vabil na slavnostno pojedino, kar ga je denarno prizadelo. Leta 1660 so zato sklenili, da bo namesto dveh samo 1 pojedina in da bo s tem tudi manj zgražanja pri duhovščini in ljudeh. Valvasor je menil, da bi več meščanov dočakalo starost, če bi manj častili Bakhovo kapljico. Saj je kljub jesenski in zimski megli podnebje zdravo. Leta 1710 je Marko Grbec v knjigi Zagovor ljubljanskega zraka pripisoval večino bolezni nezmernosti, zlasti vinom prosekarju, muškatelcu, malvaziji in čezmernemu uživanju ostrig ter sip. Tej nezmernosti so bili vdani zlasti priseljeni Nemci. Zaradi bližine toplega morja so bile ostrige in sipe v Ljubljani dokaj poceni. Leta 1725 je mestni svet sklenil, da se bodo pristojbine hranile na rotovžu. Če bo sodnik pristal na pojedino, mu jih izroče, drugače pa ostanejo na rotovžu. V tem primeru plačajo novi meščani samo po 3 goldinarje sprejemnine. Leta 1744 se je v povračilo za duhovniško svarjenje in vmešavanje mestni svet obregnil ob vinotoč v škofiji in vicedomskem uradu. Zagrozil je, da bodo tistim, ki pridejo tja po vino, odvzeli pijačo s posodo vred. Povrhu pa se bodo pritožili še na sam dvor.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Za manjvredne in nečastne poklice so veljali: Krvniki Godci Glumači Rokodelci, ki so vozili zločince na morišče Strojarji, ker so delali z mrhovino Tkalci, ker so se bavili z žensko obrtjo

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Od stanov ločeni Judje so imeli za bivanje določeno Židovsko četrt vse do izgona leta 1515. Nosili so ošiljen klobuk. Kristjani niso smeli jesti z Judi jedi, ki so jih Judi pripravili. Jude niso smeli vabiti na ženitovanje ali družinsko gostijo in niso se smeli kopati z Judom. Od 12.00 velikega četrtka do velikonočne nedelje so morali imeti Judje vrata in okna zaprta in se niso smeli prikazati na cesti. Judje niso smeli imeti krščanskih poslov, ki bi jedli njihov kruh in njihove jedi. Sicer so bili izobčeni. Kadar je Jud prisegal, je stal na svinjski koži, desno roko pa je do zapestja držal v knjigi z Mojzesovimi postavami.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Stari meščani so vsako novost razkričali za propad nravnosti kot so bile vilice in posteljni vložki namesto slamnjač, ko so lojeve in voščene sveče izpodrivale lesne smolne bakle, ko so v čumnate v 16. stoletju postavljali kamine, ko so namesto lesenih skled začeli uporabljati cinaste posode. Še v začetku novega veka je bila stanovanjska oprema tudi pri bogatih revna. Meščani so se raje kazali v lepi dragi obleki. To je sprožilo vrsto odredb glede oblek. Vsak plemič, meščan, obrtnik, pomočnik, vajenc, duhovnik, redovnik, dijak in vojak je imel določeno posebno obleko, da je vsak vedel s kom ima opraviti. Ob pogrebu niso nosili le žalnih oblek. Člani ljubljanske posmrtne bratovščine so si ob pogrebih in pri zadušnicah nadeli kute.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

je bil ali pa so uporabili kaj drugega, kar jim je prišlo prav

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Avtomat streže samo pir, vino pa šnops.

poslano v temi :: 1. Seja

V zgodnjem srednjem veku so bila okna brez šip. Najprej so se pojavile šipe na cerkvah, v 15. stoletju pa še na hišah. Leta 1485 je v Zgornjem Dravogradu duhovnik s svojim umazanim perilom zamašil okna spalnice, da bi obvaroval pred burjo laškega škofa, ki je prišel na obisk. Leta 1507 so v cerkvi svetega Krištofa zavarovali stekla z žično mrežo. Takrat je v Ljubljani živel steklar Lenart. Leta 1572 je bil izdan privileg za ustanovitev steklarne v Ljubljani.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Poleti so vstajali ob 4ih. Treba je bilo pripraviti zajtrk, nafutrati svinje in kure, pripraviti robo za prodajo na tržnici...

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Meščani so spoštovali dediščino prednikov, zato se podoba mesta v tesnem obzidju ni spreminjala. Nove hiše so zrasle le če je prejšnjo hišo popolnoma uničil požar. Ker so meščani ponoči čepeli doma, so bile ulice brez luči. Ker ulice niso bile tlakovane, so se ob dežju spremenile v jame blata in gnoja, kjer so se valjali prašiči in rili za odpadki, ki so jih meščani s smetmi zmetali na ulice in ceste. Tudi bogati meščani so živeli v svojih domovih skromno. Žene in hčere so same predle in šivale sebi in svojcem obleko ter skrbele za kuho.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Poleti so vstajali ob 4.00, pozimi ob 5.00 Trgovine in obrtne zbornice so odpirali poleti ob 6.00, pozimi ob 7.00. Ob istem času se je začel šolski pouk in občinske seje. Kosilo je bilo ob 10.00 Večerja je bila ob 18.00 Ob 21.00 je bil solidni meščan že v postelji. Od aprila do septembra so mestna vrata zapirali ob 21.00, pozimi pa ob 20.00 Pred zapiranjem vrat so v opozorilo zamudnikom zvonili na Gradu v stolpu piskačev. Brez dovoljenja župana ni smel stražar ponoči nikogar spustiti v mesto. Mesto se je pogreznilo v globoko temo in grozljivo tišino, ki jo je prekinjal le s helebardo oborožen nočni stražnik pri izklicevanju ur.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA