Spomnim se. Tudi jaz sem se kot deček nekoč utapljal.

poslano v temi :: Dedek plaval z 10-letnikov v Soči - ob povišanem vodostaju je dečka odneslo med brzice kjer je utonil

Nobena tabla in sirena ne pomaga če se pametnjakoviči požvižgajo na to in rinejo v vodo.

poslano v temi :: Dedek plaval z 10-letnikov v Soči - ob povišanem vodostaju je dečka odneslo med brzice kjer je utonil

https://youtu.be/FZMN2AdseQs

poslano v temi :: GLASBENA SKRINJICA

Torej, če ne bi bil rojen 13ga, ne bi bil čudak?

poslano v temi :: Pa je šel

TLAKOVANJE Netlakovane in tlakovane, a izrabljene in razdrapane ulice so bile obupne ob dežju, ko se je valila po njih umazana kaša ter je bilo treba po leseni brvi iti z ene strani ceste na drugo, ali pa si moral se opotekati s kamna na kamen. Köln je začel s tlakovanjem v začetku 14. stoletja. 1318 Kleriki frankfurtske predmestne cerkve so sklenili, da bodo na določene velike praznike prišli v stolnico le, če bo to dopuščalo vreme in blato na cesti. 1562 Frankfurt na Majni še ni imel tlakovanih cest, ko se je kralj Maksimilijan II. posebej priporočal, da bi mu tlakovali cesto do njegovega prenočišča, ker da je ta pot pozimi nekam huda in zelo globoka. Občinski gospodje Frankfurta so si morali nadeti lesene cokle, ali pa so jo kar na hoduljah mahnili na seje, da so se mogli v primerno čisti obutvi prikazati v častitljivi rotovški posvetovalnici. Na Dunaju in v Gradcu, kjer so imeli člani vladarske rodbine svoj dvor, se je plemstvo zlasti ob slabem vremenu posluževalo nosilnic. V Ljubljani so kmalu spoznali, da se da lepo služiti ter so vzdrževali v svoj dobiček nekaj nosilnic. 1735 Magistrat je določil, da se za eno pot v mestu plača od stola nosilnice 7 krajcarjev, v predmestju pa 12 krajcarjev. V Gradcu je bilo treba plačati 9 krajcarjev. Kmalu je magistrat prosil za privilegium privativum, po katerem bi smel imeti v Ljubljani samo on nosilnice, v kolikor bi se mu jih zdelo potrebno. Iz dohodkov bi tlakovali ulice in trge ter vzdrževali ceste. 4 AVG 1745 Cesarica Marija Terezija je izdala mestu izključno pravico, da je dalo v promet nosilnice, ki so morale biti čiste, nosači pa trezni in dostojni. Dohodki so se z drugimi denarnimi viri porabili za izboljšanje mestnega tlaka. Stolonoši so bili v prostem času uradni služitelji in so pometali tudi ulice. Plačo so dobivali na teden. Na 3 mesece so dobivali še odškodnino za čevlje. Na 3 leta so dobivali novo obleko. Največ so zaslužili pozimi in v predpustu, najmanj pa poleti. Včasih niso zaslužili niti toliko ne, kolikor je znašala plača. Z nosilnicami so stali pod Trančo, kjer so imeli majhno obokano sobo. Lesena nosilnica na dveh nosilnih drogih je bila znotraj poblazinjena in s suknom prevlečena. Imela je streho z okrašenim robom iz trakov ali z resami. Zunaj je bila prevlečena z usnjem in obita z rumenimi žebljički. Stala je 40 goldinarjev in 34 krajcarjev. 1783 Spomladi je cesar Jožef II privileg razveljavil in dovolil, da je za letni prispevek k mestnemu tlakovanju mogel vsak dati v promet nosilnice. Stolonoši so lahko prenehali biti mestni uslužbenci. Štirje stolonoši kot najemniki so plačevali do leta 1793 za svojo pravico mestu po 30 goldinarjev. 1793 Ker je posel šel slabo, niso zmogli najemnine. Prosili so za popust davščine, ker da ne morejo več izhajati zaradi vedno večjega izpodrivanja po izvoščkih. Ti so v udobnejših kočijah vozili na obiske, zabave v reduto, v gledališče in na sprehode. Po letu 1799 se nosilničarji ne omenjajo več. +++ V srednjem veku so bile ljubljanske ulice zaradi manjšega prometa manj razdejane kot drugod po Evropi. V starejši dobi so tlakovali le odtočne cestne jarke z okroglim savskim prodnim kamenjem, mačjimi glavami. Hodniki so bili ponekod iz večjih apnenčastih kvadrov. Sredi 16. stoletja je bila v Gradcu v mestu netlakovana še večina cest, ki so kazale globoke kotanje in luže. Takrat je bila Ljubljana bolj napredna. 27 AVG 1568 Na seji so sklenili, da se na novo tlakuje Špitalska ulica do rotovškega vodnjaka. Mestni sodnik je opozoril hišne posestnike v Špitalski ulici, da mora vsak na lastne stroške napraviti tlak pred svojo hišo. Mišljen je bil pločnik. 1569 Januarja so pisali pokladalcu tlaka, naj ne hodi v Ljubljano, ker bo dal mestni blagajnik tlakovati Špitalsko ulico po ljubljanskih zidarjih. Februarja so mestni očetje sklenili, naj se sodnik in blagajnik s tujim tlakarjem čim prej dogovorita za tlakovanje Špitalske ulice. Aprila je denar za tlakovanje začel pohajati. Naročili so blagajniku, naj z občinskimi svetniki izmeri tlak v Špitalski ulici in izračuna, kaj bi stal, šele potem se bo mestni svet mogel odločiti, če bo nadaljeval z delom. Meščani so želeli, da bi se tlakoval tudi Stari trg od kruharne naprej (Tranče). Na rotovžu so odgovorili, naj soseska na Starem trgu sama plača tlakovalnega mojstra in dninarje. Mesto pa jim da potrebni kamen in pesek. 27 JUL 1571 Naročili so, naj mestni blagajnik da tlakovati po vseh ulicah, ko je tlakovalec že v mestu. Del ni bilo mogoče izvršiti zaradi pomanjkanja denarja, gradiva in izvežbanih delavcev. 1581 Nadaljevali so tlakovanje. Od julija do avgusta so tlakovali cesto Pred škofijo. Od avgusta do novembra so delali obok na rotovžu s tlakom pred njim. Tlakovan je bil tudi Novi trg in Breg. 1620 Tlak na Novem trgu in Bregu je bil tako obrabljen in razdejan, da po njem ni bilo več mogoče hoditi ali voziti. 1634 Tlakovali so sejmišče in trg pred lontovžem, popravili Novi trg in Breg. 1774 V policijskem redu za Ljubljano je bilo določeno, naj se potrebno tlakovanje izvrši, ako so sredstva na razpolago in sicer spomladi ob lepem vremenu. Drugače naj se ceste večkrat posujejo s peskom. 1816 Začeli so graditi kanale in pretlakovati Marijin trg, Špitalsko ulico, Mestni trg, Stari trg in Križevniško ulico. 1844 Postavili so leseni tlak na Ajdovščini. 1846 Tlakovali so Gradišče pred Igriščem.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

POŠTA Posredovalno in obveščevalno poštno službo so prvotno opravljali peš ali jež. Kot odposlanci so veljali za nedotakljive. Nagrado in darove so dobili od naročnika in prejemnika. Pisma so jim tudi prestregli in jih oplenili. Samostani so si že v srednjem veku med seboj sporočali novice po slih. Novice so prenašali tudi trgovci, mesarji, potujoči kramarji, rokodelski pomočniki, dijaki, glumači in pevci, ki so na proščenjih in sejmih pripovedovali množici o najnovejših dogodkih. 1516 Začela je delovati prva redna poštna zveza družine Taxis med Nizozemsko in Avstrijo. 1563 Poštno zvezo Taxis so razširili na druge nemške dežele. S poštno službo so si poštni mojstri s pismenimi sporočili novic zagotovili dober postranski zaslužek. Ta pisma so imenovali Neue Zeitung, Avisi in Ordinari Zeitungen. Pozneje so v Augsburgu, Nürnbergu, Frankfurtu in Kölnu osnovali posebna podjetja za izdajanje takih pisanih sporočil. Tudi pri nas so bile znane in razširjene novice, ki jih je zbirala svetovna trgovska hiša Fuggerjev v Augsburgu. 1620 Magistrat je imel naročene pisane novice. Graškemu poštarju je za novalia (novice) plačal 40 goldinarjev in 50 krajcarjev. Z razširitvijo tiskarske umetnosti so namesto pisanih začeli izhajati tiskani časopisi. Za njihov zametek veljajo kolorirani lesorezi z besedilom. Na njih so bile večinoma nabožne in romarske podobice ter hišni blagoslovi. Konec 15. stoletja se na lesorezih pojavijo svetne stvari, tako da so te slikovnice nadomeščale poznejši ilustrirani časopis. 1515 Med najstarejše tiskane novine spada letak s slovenskim puntarskim pozivom Leukhup, Leukhup woga gmaina. V času turških bojev je bilo v trgovsko proti turškemu Balkanu in po Benetkah proti bližnjemu vzhodu in jugu razgibani Ljubljani važno poročevalsko središče, ki je z novicami zalagalo zahodno Evropo, kjer so poročila ponatiskovali in prevajali v jezike. 1575 V Mandeljčevi tiskarni je izšel Jurija Kisla letak Herbarta Turjaškega življenje in smrt. To je bilo prvo v Ljubljani latinsko in v nemškem prevodu natisnjeno delo domačega pisca. 1578 Izšla je Ein warhafftige und erschrökliche Neuwe Zeytung o turškem napadu na Metliko. 1593 Natisnjena je bila novica o dveh prikaznih v Ljubljani in Radgoni. Te novice so poročale o naravnih dogodkih, naravnih nesrečah, bojih, hudodelstvih, spačkih, prividih in politiki. Silna množina takih listov je prišla na trg v 16. in 17. stoletju , vendar se je zaradi manj vredne vsebine od tega zelo malo ohranilo. Vrh tega je gosposka preganjala kot klateže raznašalce teh listov, popotne rokodelce in pevce, ki so svojo robo vsiljivo ponujali po gostilnah in semnjih. Proti drugi polovici 18. stoletja so tedensko ali večkrat tedensko izhajajoči časopisi izpodrinili staromodno razpečevanje novic. 1707 Poskus tednika Wochentliche Ordinari Laybacher Zeitungen je po nekaj letih zaspal. V 17. in 18. stoletju so vzdržali poleg tiskanih še pisani časopisi, ker so bili svobodni in niso bili vezani na nobeno cenzuro oblasti. Da ni bil denarni izdatek prevelik, so izobraženci v Ljubljani po trije ali več skupaj naročili tiskan časopis. Leta 1752 je bil to kölnski francoski list. +++ Postiljon je ostal še dolgo posredovalec novic za najširše občinstvo. 19 OKT 1758 Zjutraj pred šesto uro je s trobentanjem in glasnim pokanjem biča prijezdil postiljon v mesto z oznanilom o zmagi Avstrijcev, ki so jo dosegli pri Draždanih nad pruskim kraljem 14. oktobra. Baron Raigersfeld je nagnal sina iz postelje, da je hitel na poštni urad po podrobnejše novice. +++ 1524 Zaradi turških roparskih pohodov na južno Štajersko in Kranjsko so naročili štajerskemu vicedomu, da uredi peš pošto s tremi menjalnimi postajami med Gradcem in Ljubljano in da izplača prenašalcem mesečno 3 goldinarje. 1526 Dobil je ljubljanski vicedom ukaz, naj osnuje peš pošto proti Gorici. 1529 Bilo je turško obleganje Dunaja. Potovsko pošto so spremenili v jezdno zaradi turške nevarnosti. 1533 Nekatere iz vojaških ozirov ustanovljene stranske zveze so zaradi varčevanja opustili, ko je carigrajskem premirjem turška nevarnost minila. 1560 Na ukaz poljskega kralja Sigismunda II. Avgusta je šla poljska pošta za prenašanje diplomatske pošte med Krakovom, Benetkami in Rimom. Bilo je mogoče po tej zvezi dostaviti v šestih dneh pisma z Dunaja v Benetke. Zveza z Dunajem preko Gradca je zamrla. Graški poštni mojster J.B. Paar je izračunal, da mu ta poljska pošta močno zmanjšuje njegove dohodke. Od leta 1573 si je prizadeval, da bi mu vlada priznala izjemno pravico. 21 OKT 1573 Kranjski deželni zbor je sklenil prispevati 200 goldinarjev za ustanovitev peš pošte med Ljubljano in Gradcem. Sel je odhajal vsake 4 dni iz Ljubljane v Gradec in nazaj. Razen vojaškim je bila veriga poštnih postaj namenjena tudi državnim upravnim namenom. Kot redna pošta je sprejemala in prenašala tudi pisma zasebnikov. 1578 Na zahtevo nadvojvode Karla so dovolili kranjski deželni stanovi letni prispevek 300 goldinarjev, da so vpeljali konjsko pošto od Maribora do Ljubljane. 1587 Cesar Rudolf II. je pristal na avstrijski poštni kurz od Dunaja, Gradca, Ljubljane do Benetk. 1588 Jezdna pošta je bila raztegnjena do Ljubljane do Gorice in Benetk. Deželni stanovi so zanjo dovolili 200 goldinarjev podpore. 1688 Bil je z odcepom pri Razdrtem od goriško beneške proge vzpostavljen poštni promet s Trstom. S pogodbo med ljubljanskim poštarjem baronom Bokalškim (grad Bokalce) in pooblaščencem tržaškega mestnega sveta. 1730 Dobil je Gradec s Trstom dvakrat na teden jezdno pošto. Cesar je dovolil, da so zaradi velikih sejmov v Trstu začeli odhajati iz Ljubljane na teden še trije redni prevozniki in sicer v Trst, Gorico in Reko. Za Trst in Gorico je bila tarifa po 3 goldinarje od osebe, za Reko 4 goldinarje. 1738 Odredil je cesar Karel, da naj pošta iz Karlovca v Gradec ne vozi več čez Krapino, marveč prek Ljubljane. Zveza je bila dvakrat na teden. 15 SEP 1747 Z navadnim poštnim vozom je potoval Rakovec Raigersfeld iz Ljubljane na Dunaj. Ob 8.30 se je odpeljal z ženo iz Ljubljane. Ob 12.00 je bil v Št. Ožbaltu. Ob 16.30 je bil v Celju. Ob 01.00 je bil v Mariboru. Ob 10.00 je bil v Gradcu, kjer so duškali 2 uri in pol. Ob 01.00 so prišli v Mürzzuschlag. Ob 03.00 so prišli na Semmering. Ob 15.00 so prišli na Dunaj. 1749 Septembra se je komisija pripeljala v štiri vprežnem vozu iz Ljubljane do Polja v dobre pol ure. Ob 11.25 so v Kašlju stopili v ladjico s štirimi brodarji. V pol ure so prispeli v Kleče, kjer je bilo razkladišče za vino za Gorenjsko. Ob 13.10 so bili v Kresnicah. Ob 14.25 so bili v Litiji. Ob 14.45 so bili v Ponovičah. Ob 16.25 so bili v Renkah. Ob 17.30 so pristali v Zagorju, kjer so prenočili. Naslednji dan so pregledali še odsek proti Belim slapovom ter odobrili pristojbine kmetom za vlek po vodi in za prevažanje blaga po suhem, kjer ga je bilo treba raztovoriti z ladij. Komisija se je vrnila preko Trojan in se vsedla v Št. Ožbaltu v dva poštna voza. 1 voz je bil vprežen z dvema konjema, drugi pa s tremi konji. V Ljubljano so prišli v 4 urah. Zaradi slabih cest so na stranskih progah še vedno tekali jezdni sli. V drugi polovici 18. stoletja je poštni voz vzdrževal preko Ljubljane zvezo med Trstom in Celovcem ter Solnogradom. 1750 Cesarica Marija Terezija je odredila, naj diligenca obratuje tudi med Dunajem in Gradcem. 1784 Maja je imel Trst z Ljubljano in Gradcem poštno zvezo vsak dan. Na stranskih progah je ostala povezanost dvakrat do trikrat na teden. V promet so prišli redni prevozniki in diligence. Diligence so bili poštni vozovi, ki so ob določenih dneh prihajali, odhajali, sprejemali potnike in robo. 1838 Ko je vodna diligenca po Savi odpovedala, je dobila Ljubljana dvakrat na teden redno vozno poštno zvezo z Zagrebom. +++ Novi trg je bil v bližini carinskih skladišč pristanišča na Bregu večkrat tako zatrpan s trgovskim blagom, da je bil včasih prevoz čez Novi trg nemogoč. Po mestu je po ozkih, po rokodelcih z njihovem orodjem in gradivom zastavljenih ulicah pomenila za pešce nevarnost prehitra vožnja. To so večkrat prepovedali. 1786 Zabičali so in po bobnarju razglasili, da ne sme noben kočijaž skozi mesto in predmestje prehitro voziti, sicer ga bodo brez ozira na osebo in livrejo potegnili s kozla, zaprli in kaznovali. Zlasti previdno so morali voziti, če so bile veseloigre, plesi in javne prireditve. Vozili so po sredini ulice in mostu, nikoli preblizu hiš in zidov. Hodniki za pešce niso smeli biti zastavljeni z vozovi. Ko je nekdo prehitro jezdil, so ga za 24 ur zaprli v stolp. Pri vojaški bolnici je straža ustavila kmečki voz zaradi prehitre vožnje. Za to in zaradi grožnje z bičem so kaznovali voznika javno na trgu z 10 palicami. 1790 Policijski red za Ljubljano določa kočijažem in drugim voznikom kot kazen za prehitro vožnjo 25 batin s palico. 1792 Dobili so 12 palic vozniki, ki so vodili konje zgolj z bičem in brez vajeti drveli po mestu. Ko je voznik povozil žensko in ji trikrat nalomil roko, ji je plačal 15 goldinarjev za zdravljenje in 5 goldinarjev za bolečine. 1866 V občinskem svetu se je pritožil Blaznik zoper voznike in njihovo pokanje z bičem, češ da delajo tak hrup, kakor bi na gmajni bili.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

CESTE V srednjem veku so ceste in pota vzdrževali mejaši, graščinske gosposke pa le v toliko, kolikor so bile same zainteresirane, da jim cestninarski, mostninarski in brodninski dohodek ni ušel iz rok. Odtod so tudi prepovedi, da bi se potniki in vozniki izmikali po stranskih poteh. Ceste so bile v slabem stanju. Promet z vozovi je bil silno težaven. Večino blaga so pretovorili na konjih in mulah. Na cestah so bili običajni jezdeci. Pešačili so le ubogi in romarji. Ženske so potovale jež ali pa kakor stari, bolehni in slabotni v nosilnicah med dvema konjema. Tako navadna je bila ježa, da niso govorili o cesti, da pelje v ta ali oni kraj, marveč le o poti, koder se jezdi v dotično mesto. 1385 Listina omenja hišo, ki leži ob cesti, po kateri jezdiš v Kamnik. 1530 Omenja se njiva, ležeča pri križu, kjer se jezdi proti Vrhniki. V 15. stoletju naletimo na pokrite vozove. V 16. stoletju so se še redko vozili s pokritimi vozovi. Vozovi so bili le na dvoru. Plemstvo ni smelo uporabljati kočij. V začetku 17. stoletja so bile le 4 karose. Kdor ni imel jezdnega konja, si ga je izposodil pri znancu ali ga najel pri konjskih mešetarjih. 1634 Bila je kuga v Gradcu. V Ljubljani so v skrbi pred okužbo razglasili, da bo kaznovan vsak nosač, sel in tovornik, ki bo krenil v Gradec ali posodil konja za v Gradec. V 18. stoletju po zboljšanju cest je bilo kočij vedno več. Potovanje na jež in v nosilnicah je izginjalo. Usihalo je staro tovorjenje blaga. Močno se je razmahnil tovorni promet. Ostale so v navadi sani, ki so po snegu gladko drsele tudi po najslabših kolovozih. Pri nas, razen na Gorenjskem je bilo le malo sani, ker se vreme pozimi hitro menja in je le malo trajnega snega. Osebni in tovorni promet med Ljubljano in Vrhniko so opravili mali in veliki trnovski čolnarji. Imeli so svoje pristanišče na Bregu, kjer je bilo prometno vozlišče, dokler ni stekla železnica proti Trstu. Na Savi so prevažali blago in ljudi brodarji in splavarji proti Slavoniji, kjer so nabavljali žito. Zaradi prehudega strmca so se po reki navzgor posluževali živalske vprege vlačugarjev. 1809 Sredi vojnih priprav je marca odplula iz pristanišča v Zalogu prva vodna diligence za prevoz potnikov in blaga. Prevoznina od Ljubljane do Siska je bila za osebo 2 goldinarja in za 1 stot blaga 1 goldinar. Ta prva poštna ladja je potrebovala do Zagreba 3 dni, do Siska 5 dni. Nazaj je potrebovala 14 dni. Po suhem je izobražena mladina rada potovala peš po deželi in se navduševala nad naravo, gorami in razvalinami. Žiga Zois je postavil spomenik slapu Savice in navdušil Vodnika spoznavati kamenje. Hladnik se je ukvarjal z botaniko. To je bil čas prvih gorohodcev.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

https://youtu.be/y1GH_vMxWxs

poslano v temi :: GLASBENA SKRINJICA

Res sem čudak.

poslano v temi :: Pa je šel

Mislil sem nekaj drugega. Ne uporabljam Canona.

poslano v temi :: Pa je šel