lelj :: 31.08.2020 ob 17:06
Wiki: Neenotnost volilnih knezov, ki so izvolili dva kralja, in spor med papeštvom in cesarstvom sta zaznamovala vse Ludvikovo vladanje. Potem ko je na bojnem polju premagal svojega protikralja, Habsburžana Friderika Lepega, je proti volji papeža izsilil pot v Rim, kjer se je pustil od predstavnikov oblasti kronati za cesarja. Papež Janez XXII. ga je izobčil in mu odrekel vse pravice do vladanja. Ker se je spor s Habsburžani še kar nadaljeval, je Ludvik iskal rešitev v dogovorih s sokraljem o skupnem vladanju in je nazadnje ponudil celo svoj odstop, v primeru da Friderik Lepi pri papežu pridobi aprobacijo. A to se ni zgodilo. Ker tudi naslednji papež Benedikt XII. ni preklical Ludvikovega izobčenja, so volilni knezi na znamenitem srečanju v Rhensu leta 1338 sprejeli načelo, po katerem rimsko-nemški kralj, ki ga izvolijo volilni knezi z večino glasov, ne potrebuje papeževe aprobacije. Načelo sta potrdila tudi dvorni in državni zbor in je postalo ena od osnovnih zakonitosti Svetega rimskega cesarstva. Ludvik je zelo veliko pozornosti posvečal krepitvi wittelsbaške dinastije. Vneto in dokaj brezobzirno si je prilaščal nova ozemlja in si na ta način nabiral vse več sovražnikov, kar je spodbudilo volilne kneze, ki jih je podprl tudi novi papež Klemen VI., da so izvolili novega kralja, Luksemburžana Karla IV., moravskega mejnega grofa. Še preden pa je prišlo med kraljema do vojaškega spopada, je Ludvik na lovu nepričakovano umrl.

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE
lelj :: 31.08.2020 ob 17:01
Wiki: Friderik I. Habsburški (imenovan tudi Lepi), vojvoda Avstrije in Štajerske (1308), kot Friderik III. rimsko-nemški protikralj (1314-30), * 1289, Dunaj, † 13. januar 1330, Gutenstein (Spodnja Avstrija). Friderik I. je bil sin Albrehta I. in je po umoru očeta leta 1308 postal vojvoda Avstrije in Štajerske. Po smrti cesarja Henrika IV. Luksemburškega (1313) je kot kandidat za krono stopil v konflikt z Ludvikom IV. Bavarskim, ki so ga kronali v letu 1314. Sledila je vojna z nasprotno stranjo, ki je tudi kronala Friderika v letu 1322, temu pa je sledilo ujetništvo v rokah Ludvika, vse do 1325, ko sta se dogovorila za sovladanje, nakar se je Friderik od leta 1326 posvetil vladanju v svojih deželah. Poročen je bil z Elizabeto Aragonsko.

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE
lelj :: 31.08.2020 ob 16:59
FRIDERIK III. KRASNI Avstrijski vojvoda in nemški cesar Albreht I. je imel sina po imenu Friderik. Bil je zelo ljubeznjiv in uljuden. Zaradi njegove lepe postave so ga imenovali Krasnega. Leta 1313 je bil izpraznjen cesarski prestol. Upal je, da ga bodo nemški knezi nanj posadili. Volili so ga samo nekateri, drugi so pa glasovali za Ludovika IV. Bavarskega. Vsled tega je nastala med obema dolgotrajna vojska. Dasi se je Friderik bojeval z največjem junaštvom in dasi mu je bil njegov brat Leopold krepka podpora, bil je vendar nesrečen. Friderika so ujeli in zaprli v trdni grad. Ločen od vsega sveta, preživel je Friderik v trdnjavi prav žalostne dni. Ni dobil poročila niti od svoje žene, niti od bratov. Friderikov brat si je na vso moč prizadeval, da bi osvobodil svojega brata, zato je Ludovika vedno nadlegoval. Nekega dne zajaše Ludovik Bavarski konja in se poda v grad, kjer je bil Friderik zaprt. »Prijatelj«, nagovori Ludovik Friderika, »ali hočeš prost biti?« »Prost« zavzame se ta, »prost, da zopet vidim svojo ženo in brate? O, za tako prostost storim ti vse, vse, karkoli zahtevaš«. Ludovik nadaljuje: » Odpovej se vsem kraljevim pravicam in pregovori brata Leopolda, da se pomiri z menoj. Ako mi obljubiš, da se vrneš v ječo, ko bi brata ne pregovoril, te osvobodim«. Friderik se v to zaveže z besedo in prisego ter se odpravi v svojo milo domovino. Ludovik Bavarski ga spremi do meje. O, kako žalostna mu je bila vrnitev v domačijo. Obile solze, katere je njegova žena Elizabeta jokala za svojim možem, so ji ugasnile luč lepih oči. Slepa je sirotica samotno živela v tužnem gradu. Friderikov brat Leopold ni odobraval bratovih obljub in ni odjenjal od vojne proti Ludoviku. Ker Friderik ni mogel brata pregovoriti, da bi se pomiril z Ludovikom, vrne se, zvest zastavljenej besedi, na Bavarsko nazaj. Zastonj ga je prosila uboga Elizabeta, zastonj so trdili dvorniki, da taka prisega ne more biti veljavna in vezalna. Možato se je iztrgal iz rok svoje družine ter odšel. Kako se začudi Ludovik Bavarski, ko Friderik zopet stopi pred njega. Ta možatost, pravičnost in poštenost gane ga tako, da se spravi s Friderikom in mu ponudi, naj si delita kraljevo oblast. Beseda dana sveta naj ti bo ! Ne oprosti ga več nobena moč, Kedor se je enkrat zavezal sam.

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE
lelj :: 31.08.2020 ob 16:30
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/leskova-mast/ leskova mast
Jaz sem zgodbo razumela, kot da sta bila fanta starejsa najstnika ali okoli 20 let, ko nisi vec otrok.
Leta 1298, ko je oče postal nemški cesar, je bil Friderik star 9 let, Leopold pa 8 let.

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE
lelj :: 31.08.2020 ob 13:27
https://youtu.be/UgsLIYjfStY

poslano v temi :: POD PLANKE
lelj :: 31.08.2020 ob 13:12
https://youtu.be/6rrcUoPaKmw

poslano v temi :: POD PLANKE
lelj :: 31.08.2020 ob 13:04
https://youtu.be/nFv13mCQsC0

poslano v temi :: POD PLANKE
lelj :: 30.08.2020 ob 13:38
https://youtu.be/FNOiJDl1swo

poslano v temi :: POD PLANKE
lelj :: 30.08.2020 ob 13:24
https://youtu.be/DSOTSYlvC8g

poslano v temi :: POD PLANKE
lelj :: 30.08.2020 ob 13:13
https://youtu.be/I6GuM4d-JVM

poslano v temi :: POD PLANKE
Cvek123.com © 2014-2026