Pošlji vabilo za prijateljstvo
Pošlji zasebno sporočilo
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/leskova-mast/ leskova mast Najlepsi Bond je bil Pierce Brosnan.poslano v temi :: Hrgota Robert - a ni luškan?
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/dojencek/ Dojenček Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj Avtor: https://www.cvek123.com/clani/dojencek/ Dojenček Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj Avtor: https://www.cvek123.com/clani/dojencek/ Dojenček Kaj je tu zlobnega? F.J. je imel tudi ljubice, zadnjo mu je celo Sisi zrihtala. Takrat to med aristokracijo ni bilo nič nenavadnega. Ljubosumje je bila sramota.poslano v temi :: CESARICA ELIZABETA
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/dojencek/ Dojenček Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj Avtor: https://www.cvek123.com/clani/dojencek/ Dojenček Kaj je tu zlobnega? F.J. je imel tudi ljubice, zadnjo mu je celo Sisi zrihtala. Takrat to med aristokracijo ni bilo nič nenavadnega. Ljubosumje je bila sramota.poslano v temi :: CESARICA ELIZABETA
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/dojencek/ Dojenček Kaj je tu zlobnega? F.J. je imel tudi ljubice, zadnjo mu je celo Sisi zrihtala. Takrat to med aristokracijo ni bilo nič nenavadnega. Ljubosumje je bila sramota.poslano v temi :: CESARICA ELIZABETA
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/dojencek/ Dojenček Depresivna je bila samo na dunajskem dvoru (tistih nekaj let, ki jih je preživela tam), več ali manj je bila celo življenje na poti.
Kar se vere tiče. Takrat je bil v modi okultizem (kar spomnite se teme o Rasputinu, kako so ga sračkali takrat 🙂) in Sisi je Romanove poznala, skupaj so bili v termah v Bad Kissingu, kamor se je večkrat vračala.
Ljubimce je tudi imela (čeprav kroniki skrivajo to dejstvo tako kot njene (nepopolne) zobe), njeno najmlajšo hčer pripisujejo Adrassiyu, za kar pa ni dokazov. Dejstvo pa je, da jo je imela rajši kot starejša dva otroka.poslano v temi :: CESARICA ELIZABETA
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/dojencek/ Dojenček Avtor: https://www.cvek123.com/clani/leskova-mast/ leskova mast Tale cesarica je bila magnet za nesrece. Vedno se ji je kaj dogajalo. A lahko enkrat opises njen karakter? Ker sem pogledala njeno astrolosko karto in po tej karti je bila precej depresivna, kljub temu je imela oster jezik, zanimali so jo predvsem lastni interesi. Karta kaze nasilje. Kaksno nasilje je dozivljala?poslano v temi :: CESARICA ELIZABETA
Poleg njenega usmiljenega srca ter preprostega in postrežljivega njenega značaja blesti v mnogoličnem vencu prelepih čednosti njenih v najsvetlejšem žaru velika pobožnost.
Največja skrb ji je bila verska vzgoja svojih otrok.
V cerkev jih je vodila za roko in skrbela, da so prejeli prvo sv. obhajilo z največjo slovesnostjo, katera je napravila na otroško srce ne-izbrisljiv utis.
Ko je poklicala na velikonočno nedeljo 1872 cesarica k sebi škofa Ronay-a, da se pogovori ž njim o vzgoji hčerke nadvojvodinje Marije Valerije, je rekla med drugim:
„Nočem poveriti vzgoje svojega otroka in njegovega poučevanja mnogim profesorjem, temveč samo eni osebi in v to sem izbrala vas. Moja hči bode imela pač tovarišice raznih narodnostij, toda, da vodite pouk in vzgojo, sem poklicala Vas. Bodite verni, mi vsi smo potrebni v življenju tolažbe sv. vere."
Ko je visoka gospa leta 1860 nevarno zbolela, je iskala zdravja na otoku Madeira.
V domači kapelici je klečala čestokrat pred podobo žalostne matere božje in jo prosila pomoči.
Bog je uslišal priprošnjo nebeške kraljice in nam poslal cesarico zdravo nazaj.
Ko ji je poslanska zbornica čestitala na ozdravljenju, je rekla:
„Zahvaljujem se previdnosti božji, ki mi je podelila zopet zdravje ter me poslala zopet nazaj k svojemu cesarju in svojim otrokom v Avstrijo", katero je iskreno ljubila in katere sreča je bil zmoter njenih gorečih želja.
Naša cesarica je bila posebna čestivka Marije.
Ko ji je umrlo prvo dete, je šla s cesarjem na božjo pot v Marijino Celje na Štajerskem k tolažnici žalostnih iskat tolažbe. Spremljal ju je grof Griinne in ena dvorna dama.
Prepovedala sta si slovesen vsprejem.
Ko sta se nekoliko okrepčala od dolge poti, gresta ob pol sedmi uri zvečer v cerkev milosti, kjer ju je slovesno vsprejela vsa domača duhovščina.
Potem sta šla brez spremstva na goro Kalvarijo, drugo jutro na vse zgodaj sta šla k spovedi ter prejela v tihi pobožnosti najsvetejši zakrament sv. Rešnjega Telesa.
Dolgo sta potem klečala v cerkvi ter goreče pošiljala svoje želje pred prestol matere milosti.
Pred odhodom je darovala cesarica za domače reveže, za bolnišnico in druge dobrodelne namene večjo svoto denarja.
Cesarica je pa bila tudi pod posebnim varstvom Marije.
Meseca maja 1889 se je peljala cesarica, nadvojvodinja Valerija in njen ženin na Dunaj.
Nesreča je hotela, da je vlak skočil s tira.
Več voz pred in za salonskim vozom, v katerem je bila cesarica, je bilo razdrobljenih, le njen voz je ostal nepoškodovan.
Ko je bilo vse zbegano, je ostala cesarica popolnoma mirna ter poizvedovala, kako je s spremljajočim osobjem.
Šele, ko se je prepričala, da ni nihče nevarno poškodovan, si je privoščila nekoliko počitka.
Na Dunaju je napravila ta nesreča velike skrbi in nebrojna množica se je nabrala ob prihodu cesarice na kolodvoru v pozdrav. Takoj, ko so prišli domu, se je praznovala v domači kapelici v gradu velika zahvalna pobožnost.
Nj. Veličanstvo je klečala ves čas zamišljena v pobožno molitev ter obračala hvaležno oči k podobi sv. matere božje, ki jo je varovala smrtne nevarnosti.
Tako je duhtela iz venca najlepših ženskih čednosti, ki je obdajala njeno srce in duh, posebno roža pobožnosti.
Vsemu, kar je lepo, čisto in nežno, je bila cesarica Elizabeta najlepša predpodoba.
Zato je daroval tudi tej „roži bavarski" sv. oče Pij IX. 1855. leta „zlato rožo", kakoršno podeli cerkveni glavar le tistim kneginjam, ki se odlikujejo s posebnimi čednostmi.
Narejena je ta „zlata roža" iz najčistejšega zlata, katero oblijo med molitvami z balzamom in mošusem (dišečim oljem), jo blagoslove in posveče.
Ta roža je prispodoba Kristusova.
Od njega izhaja prijeten duh človekoljubja in blagoslovljajoča moč njegove milosti.
Naj omenimo še zanimiv dogodek, ki priča tako lepo o njeni preprostosti in ljudomilosti.
Nekega dne je šla cesarica na sprehod.
Ko je bila že precej trudna, je stopila v samotno, kmečko bajto, da si nekoliko odpočije.
Pri ognjišču je stala priletna kmetica, pred njo pa lonec; v roki je držala kuhanico, s katero je mešala testo v loncu.
Cesarica prosi, če sme nekoliko sesti, in se je začela potem s kmetico razgovarjati.
Ta je bila jako zgovorna in cesarica je bila kmalu poučena o vseh njenih domačih razmerah.
Med govorjenjem je pa vstrajno obdelavala testo, toda lonec je bil nekam neroden in se s kuhanico vred okrog sukal, dokler ni slednjič zgubila kmetica potrpežljivosti. „No", je rekla razdražena, „na ta način ne bode s ,šmarnom' nič; glejte, gospa, saj Vi tako nimate no-benega posla; pojdite no sem in držite mi malo lonec, potem bo komedija kmalu v kraju."
Cesarica stopi smeje k ognjišču in drži lonec, kmetica pa meša testo; v kratkem je bil,šmaren' gotov, katerega je pokusila tudi cesarica in ga seveda jako pohvalila; potem se je poslovila, zahvaljujoč se iskreno gostoljubni kmetici.
Ko je prišel opoldne stari kmet domu in slučajno takoj pogledal na okno, je od strahu kar omahnil. „Mamica", — je vprašal, — „odkod je pa to-le?" Na oknu je ležal desetak. Smrtno bleda pripoveduje kmetica, kaj se je zgodilo, ter opiše, kolikor le more, tujo gospo. „Zenska, ženska", je zavpil stari kmet in sklenil roki, „torej je le res, da imate ve ženske lase dolge, pamet pa kratko?! To je bila vendar cesarica!"
,Jezus, Marija!" je tarnala kmetica, „in cesarici sem dala lonec, da mi ga je držala; zato me morejo še zapreti!" — Kmet, ki je bil o svojem času vojak in ki je videl že svet, je pomiril svojo drago zakonsko polovico, potem sta pa oba sklenila, ako bi jima bilo kdaj v življenju še tako hudo, da rajši primeta za beraško palico, za vse na svetu pa ne dati onega desetaka od sebe, katerega se je dotaknila roka cesaric.
poslano v temi :: CESARICA ELIZABETA |
poslano v temi :: MUSIC BOX